English

Fakamatalaga o muna

  • WPA2

    WiFi Protected Access 2: se vaega data encryption ke fakagata te lamalama mo te maua o ulu ki loto ki wireless network o tino masei. Defined by the 802.11 standard. Aumai ne ia se puipuiga e tai malosi atu i te WPA mo te WEP.

  • WPA

    WiFi Protected Access: se vaega data encryption ke fakagata te lamalama mo te maua o ulu ki loto ki wireless network o tino masei. Defined by the 802.11 standard. Aumai ne ia se puipuiga e tai malosi atu i te WEP.

  • Worm

    Se vaega virus tela e mafai o salalau ia ia loa i network katoa seai se fesoasoani mai tino ke mafai o solo.

  • Wireless network

    Se network loa i tou koga ‘nofo tela e fakaaoga signal letio i loo te fakaoga wire mo aveave data.

  • Wireless hotspot

    Se wireless internet connection tela e mafai o fakaaoga ne so se tino.

  • Wi-Fi

    Onoono ki te ‘wireless network’.

  • WEP

    Wired Equivalent Privacy: se vaega data encryption ke fakagata te lamalama mo te maua o ulu ki loto ki wireless network o tino masei. Defined by the 802.11 standard.

  • Webmail

    Se fakatokaga o email tela e fakaaoga se web browser ke faitau kae aveave emails, An email system that uses a web browser to read and send emails, i loo te polokalame email tutokotasi pela mo te Outlook io me ko te Apple Mail. 

  • Vulnerability

    Sose kope e masei, faiga fakatelega io me fai, io me totoga kavea o ia tela e fai ne ia te computer ke faigofie te pukegina ne tino ma’sei.

  • VoIP

    Voice over IP: se technology mo ave leo o sautalaga pela me telefoni i luga i te internet.

  • Vishing

    Se faifaiga o taumafai ke puke a fakamatalaga totino mo maumea tau tupe e auala mai i telefoni ko te mea ke mafai o fai se fakaloiloi io me kaisoa iloga.

  • Virus signature

    Se virus’s ‘fingerprint’ tela e isi i ei ne totooga o te virus io me se vaega virus.  Internet security software e fakaaoga se database of signatures ke mafai o maua virus.

  • Virus

    Se file e tusi mo tena fakamoemoga maluga ke fai ne ia se fakamaseiga, io mo fai amioga masei.

  • Virtual Private Network

    Virtual Private Network: se faiga ke faite se sokoga puipui i te vasia o poini e lua i luga i te internet. Masani o fakaaoga fua mo fesokotaki mai te pisinisi-ki te sua- pisinisi.

  • Username

    Se code name tela, mo te password, ‘tla ne ia tau user account.

  • User account

    Mai ne tino takitokotasi o maua file mo polokalame i luga i te computer. Te fano ki luga e tausi fakalei ki te login

  • Usenet

    Se internet-based public bulletin board system tela e fakasaoloto ne ia tino fakaaoga ke faka’paa lotou fekau ki kaua fai puke tala valevale.

  • USB

    Universal Serial Bus: te auala matea e soko ei computers mo nisi mea aka pela mo external storage, keyboards mo MP3 players. 

  • Two factor authentication

    A method of obtaining additional evidence of identity to simply using passwords – such as a bank card.

  • Trojan

    Software posing as an authentic application, which actually conceals an item of malware. Term comes from Trojan Horse in Greek mythology.

  • Traffic

    The transmission of information over a network or the internet.

  • Token

    A physical object, such as a smart card, used to authenticate users.

  • Terabyte

    1000 gigabytes.

  • TCP/IP

    Transmission Control Protocol / Internet Protocol. The protocols, or conventions, that computers use to communicate over the internet.

  • Tablet

    An ultra-portable, touchscreen computer which shares much of the functionality and also the operating system of smartphones, but generally with more computing power.

  • Sync

    Ke soko mea faigaluega e lua – maise se computer mo te smartphone io me se tablet – ke fakamautinoa e tausi ne laua a data e pau pela mo contact, emails mo music files. Fakatoetoega o te synchronise.

  • SSL

    Secure Socket Layer, se encryption system tela e puipui ne ia sokotakiga i luga i te internet.

  • SSID

    Te igoa o te wireless network tela e fai ne ia te tino fakaaoga mot e Wi-Fi – ke mafai te meafaigaluega o iloa se tasi o wireless network mai te sua mea. Fakatoetoega o te service set identifier.

  • Spyware

    Malware tela e onoono ki galuega a te tino fakaaoga io me scans ki fakamatalaga totino.

  • Spoofing

    Manafai se tino seai sena saolotoga e fai sena fekau (maise loa se email) pela loa ne aumai mai se koga ‘lei io me se fakatuatusiga e tai pau.

  • Spam

    e-mail fakaloiloi mai se pisinisi. E iloa foki pela me se junk e-mail.

  • Social engineering

    fakaaoga se offline fakaloiloi ke mafai o ulu atu ki se fakatokaga puipui io me ki fakamatalaga totino, pela mot e fakaloiloi te technical support agent me ko koe te tina tino.

  • Smartphone

    Se mobile telefoni e faite i luga i te mobile computing platform, fakatasi mo computing ability mo connectivity fou i loo mobile telefoni masani.

  • Smart card

    Se vaega o fakatalitonuga o tino fakaaoga tela e fakalagolago ki luga i te credit card-sized card mo te chip e faulu i loto.

  • Skimming

    Te faiga o bank card fakaloiloi i te fakaaoga o se meafagaluega ke puke a fakamatalaga o te akauni mo te card kola e fakapiki i loto i te card’s magnetic strip.

  • Server

    Se computer tela e tufatufa ne ia file io me ne sevesi ki nisi computers i luga i te network io me ko te internet.

  • Security exploit

    Se tama software io me ne fakasologa o fakatonuga kola ka maua ei te avanoaga mai te software bug, ma na se galue ‘lei io me se vaivaiga tela e fakamafua fakalavelave, maise mo mafaufauga o fai amioga masei.

  • Script kiddies

    Hackers kola e fai olotou faigafaiga who carry out their se ‘lei ko latou fua ke takutakua i loo te mafaufau ke fai ne latou ne amioga ma’sei loa.

  • Router

    Se meafaigaluega tela e fakatele ne ia network or internet traffic. Masani loa o maua i fale/ ofisa foliki olotou enivalomene i loto i te WiFi (wireless hub).

  • Root kit

    Se set o mea faigaluega e fakaaoga ne hackers ke mafai ne latou o pule te computer.

  • Removable media

    Se mea tausi data kae mafai o tapale keatea mai te computer, pela mo CDs/DVDs, USB sticks and portable hard drives.

  • Recordable DVD

    Se DVD tela e mafai ne ia o tausi a data manafai e fakaoga a DVD recorder.

  • QR Code

    Se code ne faite ke scan ne smartphone camera, kola e isi ne sokoga ki se website a te tino ne faite ne ia te code. Pela me se barcode, se matea ki mata.

  • Proxy server

    Se server tela e fakasoa internet traffic fanio mot e foki mai te local area network kae mafai foki o fai nisi galuega , pela mo internet access control. 

  • Profile

    Se fakamauga o fakamaalaga totino e fakailoa ne tino fakagalue social networking, gaming, dating mo nisi websites. Profiles may normally be configured pela me ne public io me private.

  • Privileged user access

    Saolotoga o fakaoga te computer io me na data – masani e kesekese i tino fakaaoga me seiloa me nea mea e fakaaoga ne latou kae nea foki mea se mafai ne latou o matea.

  • Premium rate

    Setelefoni napa, lasiga loa e kamata ki te 09, tela e togi ‘mafa kii loa. Kae masani loa o isi se sokoga mo te kau amio masei.

  • Port

    Se physical io virtual connection i te computer tela e fain ko applications ke fesokotaki mo meafaigaluega mai tua kola ko oti ne filigina.

  • Pop-up

    Se ta’ma famalama e sae mai luga o te web page, masani o tusi mai ei a fakapulaga.

  • Piracy

    Soli tulafono o te faiga ke uke kopi io me mo te fakaoga o mea kola e taia mai lalo o te tulafono ki iloa totino, pela mo copyright.

  • Ping

    Se polokalame tela e sokotaki ei nisi computer i luga i te network o aasi me koi tali mai.

  • PIN

    Personal Identification Number.

  • Phishing

    se faiga ke kaisoa iloga tela te kau amio masei e ave ne latou tino ki website masei ko te mea ke mafai o fakailoa olotou fakamatalaga totino pela mo username mo passwords.

  • Pharming

    Se amioga sonafai tela e fakaaoga ne kai masei o faka’see te galuega a te DNS Software tela e fuli ne ia internet domain names ki fakatuatusiga. Te tino e faulu ne ia se fakatuatusiga tonu kae tela e fakamafuli te koga ke fano ki te website fakaloiloi.

  • Penetration testing

    Saoloto o hack ki loto i se computer io me se website mai te taliaga a te tino ia ia, ke mafai o fakailoa mai a mea kola e vaivai ei mo salaga o auala ke mafai o fakalei aka tena puipuiga.

  • Peer-to-peer

    Se network ne fai fua mo fakaaoga mo fai fakatasi music mo video files and applications i te vasia o tino i luga i te internet.

  • PDF

    Portable Document Format: a method of saving a document ko te mea ke mafai o tala o onoono ki ei i luga i mea faigaluega e kesekese olotou operating systems.

  • Patch

    Se software update, masani loa e fai ki luga i te fakaleiga o te puipuiga.

  • Pairing

    Manafai Bluetooth e lua – e fai ne laua ko meafaigaluega ke ‘soko ko te mea ke mafai o fesokotaki ia laua loa.

  • Padlock

    Se symbol i loto i te web browser tela e fakailoa mai me i te encrypted (SSL) connection ko oti ne fakaaoga mo sokotaki mo se site tela e isi sena pepa fakamaonia tela e ‘lei. E aumai faeloa mo te ‘https’ i te kamataga o te koga e tusi ei te fakatuatusiga.

  • Owned

    When a computer has been taken over by hackers.

  • Operating system

    Te software tela e fakamafai ne ia tau computer io me se meafaigaluega aveave o fai ke galue.

  • Open source

    Se muna e fakaaoga mo fakamatala computer software kola ko oti ne faite i se auala ke galue fakatasi, te lasiga ko volentia mo pogai kola seai ne tuoe e maua i ei.

  • Online backup

    Se auala o backup au data kola e kave i luga i te interenet o tausi, maise loa e fai ki te ‘cloud’ backup.

  • Non-repudiation

    te mafai o fakatalitonu me se tino loa ne fai sena galuega i luga i te computer io me online, tela ko se maua se tino o loi fakamuli.

  • Network

    Se aofaki o computers e soko katoa loa sua mea ki sua mea, soko katoa mo te connecting infrastructure.

  • MP3 player

    Se meafaigaluega mo fakatagi MP3 music files.

  • MP3

    Se technology fakaaoga mo tausi files leo, maise loa music io me ne podcasts.

  • Money mule

    Se tino nefakagalue ne se tino fakaloiloi mo kave a tupe kae tapu i tulafono kae ne mai sua fenua maise te koga e nofo ei te tino fakaloiloi. Te muna ne mafau mai one me tai pau loa mo te ‘drug mule’.

  • Memory stick

    A removable memory device, masani loa o sulu ki luga i te computer i luga i te USB.

  • Megabyte

    1000 kilobytes.

  • Malware

    Software fakaaoga io me faite ne hackers o faka’see a galuega a computer, fakamaopoopo fakamatalaga taua, io me mafai o fakaaoga ne ia fakatokaga a computer totino. Fakatoetoe mo pati konei ‘malicious software’.

  • Macro virus

    se virus tela e fakaaoga ne ia macro capabilities of common applications pela mo spreadsheets mo word processors o fakagalue faifaiga pela me ne virus.

  • Macro

    Se vaega polokalame e fakaaoga mo fakaseai se manakoga o fakafokifoki a kalafaga o galuega masani – pela mo te fakaopoopoga mo te toesega o rows mo columns io me ko te puipuiga io me se puipui worksheet.

  • Log file

    Se file tela e fakamau ei a galuega kola ko oti ne tupu.

  • LAN

    Local Area Network: a local computer mo fesokotaki i vasia o computers. E mafai o wired io me wireless.

  • Linux

    Se operating system tela e matala fua kae avanoa e seai sena ‘togi.

  • Laundering

    Te faiga o te funaga o te koga ne aumai ei a tupe ne maua mai auala soli tulafono, i te faiga o te fakagaluega o sene io me ko te faiga o se pinsinisi fakaloiloi mo fakagalo te koga tela ne mai ei me tapu i tulafono.

  • Kilobyte

    1000 bytes.

  • Key logger

    Se virus io me se meafaigaluega loa tela e log key stroke ko te mea ke mafai ne ia fakamau a fakamatalaga funa, password io mo fakamatalaga o credit card.

  • Javascript

    Se ‘gana fai polokalame e vau mai Java tela e fai ne ia web pages ke vave te galue tasi.

  • Java

    Tasi o ‘gana takutakua i aso nei kae lasi tena fakaaoga ki luga i polokalame. Kamata faite loa ne te Sun Microsystems (now Oracle).

  • IPSec

    IP Security: IPSec fakatoka te puipuiga o aveavega o fakamatalaga taua i luga i netwok se puipuigina pela mo internet. IPSec e galue pela me se network layer, puipui ‘mo fakamaoniga i te vasia o IPSec devices kola e galue.

  • IP address

    Internet Protocol address: se fakatuatusiga e tai fai fakatea tela e fakaaoga mo fakailoa mai te computer io me se meafaigaluega i luga i te internet.

  • ISP

    Internet Service Provider: se kamupane tela e fakatoka ne ia ke mafai koe o fano ki luga i te internet.

  • iOS

    Apple’s operating system fakaoga loa i luga i ana iPhone mo ana iPad devices.

  • Instant messaging

    Sautalaga i chat i te vasia o se tokolua io me tokouke atu e aula i te taipa i luga i computers io me ko nisi meafaigaluega kola e mafai o aveave. Systems include BlackBerry Messenger, Facebook Chat, MSN Messenger, AOL Instant Messenger, Yahoo!

  • Information security

    Te mataupu e autu tonu ki luga i te puipuiga o computers mo data mai te fakaaoga valevale.

  • Information Commissioner

    The UK Information Commissioner’s Office (ICO) se foitino loa e nofo loa iā ia se kau i te Maaloo tela e tausi ne ia saolotoga o fakamatalaga mo te ‘lei o so se tino, kae panaki foki mo ia te fakamalosiga/tausiga o te Tulafono ki te Puipuiga o Fakamatalaga 1998 (Data Protection Act 1998) mo te Tulafono mo Saolotoga o Fakamatalaga 2000 (Freedom of Information Act 2000).

  • Incremental backup

    A backup tela ko files fua kola ko oti ne fuli io mene fakaopoopo i te toe backup e tausi i ei, ko fai ne ia ke vave i loo te toe backup katoa loa mea katoa.

  • IMEI

    International Mobile Equipment Identification: se vaega serial number seiloa ne tino e faite ki loto i telefoni mobile mo tablets. Ke mafai o fakapatino ne IMEI napa o te meafaigaluega, vili ki te napa *#06# i luga i te mea faigaluega.

  • IETF

    Internet Engineering Task Force se foitino tela e fakavasega ne ia tulaga taua o te internet.

  • Identity theft

    Se agasala ki te fakaloiloi ime koe lo ate tino tela – i te fakaaoga ne koe ona fakamatalaga totino – mo fakamaua au sene.

  • iCloud

    Apple’s secure cloud storage and backup product.

  • HTML

    Hypertext Mark up Language: te computer code tela e fakaaoga mo fakafua te fakavae o te faitega o web pages.

  • Hotspot

    Se koga e fakaaoga ne tino valevale te wireless internet connection.

  • Honey pot

    Se vaega puipuiga tela e fakapiki ki loto i te network, ne faite ke fakalata mai ne ia hackers ki loto koga kola seai ne uiga ke fakagata te fakamasei ki data tonu kae lelei.

  • Hoax email

    Se email tela e fai mau fakaloiloi mo mafaufauga ke fai uiga masei, pela mo fakailoaga fakamataku ki luga i virus. Email konei e mafai o tauave ne latou a tina virus kae latou e faite ko te virus ke vave tena salalau.

  • Hard disk

    Se fixed magnetic disk drive e fakaaoga mo tausi data i luga i computer computers.

  • Hacker

    A hacker se tino tela e soli ne ia puipuiga o mea tau computer mo pogai fakaloiloi iome ke isi olotou mea e maua totino.

  • Grooming

    te faiga tela se tino e kamata o fakamasani mo te sua tino ki mafaufauga soli tulafono io me masei. Lasi loa e fakaaoga mo fakamatala me pefea a tino fia fai ki tamaliki foliki e kamata o fakamasani mo tamaliki e seai se lotou mea e iloa.

  • Gigabyte

    1000 megabytes

  • Gateway firewall

    A firewall kola e galue i te taimi tela a private local area network ko connects ki public internet.

  • Full backup

    A backup kola a file manakogina e backed up, tiga i ei io me pefea latou ne mafuli i te taimi o te backup muamua.

  • FTP

    File Transfer Protocol, se aula e aveave ei data i luga i te internet, maise loa i vasia o pisinisi.  

  • Freeloading

    Where unauthorised users gain access to your wireless network connection.

  • Firewall

    Hardware io me ko software ne faite mo fakagata te fakaaoga ne tino seai ne saolotoga a computer mo network i luga o te internet.

  • Fingerprint recognition

    Se vaega faskatalitonuga e igoa ki te biometric form tela e fakaaoga lima (fingerprints). Koa gasolo aka o lasi te fakaaoga i PCs o sui ne ia paswword.

  • File sharing

    fakatokaga o files ke avanoa i luga i te internet ki tino fakaoga, mais eloa pese mo ata video.

  • .exe file

    Executable file: fakaaoga ne polokalame o faulu kae fakatele iluga i computer.

  • Escrow

    Se sua sevesi tela e tausi ne ia sene, software io me ko nisi maumea ke oko loa ki te taimi e toka ei te faiga o te galuega i te vasia o ko emo sua tino.

  • Encrypted

    Te faiga o fuli a data ki luga i cipher text (ne vaega a code) ke fai moa e maina tino kola e seai ne olotou saolotoga ki ei.

  • Email filter

    Software tela e scan ne ia email kola e aumai ki luga i virus mo email masei, pela foki email e ave ki luga i virus – kae faka’ma foki loa i kona.

  • Email attachment

    Files, pela mo tusitusiga mo ata, kola e fakapiki ki se email.

  • Elevation of privilege

    Kafai a tino e fakaaoga (maise loa se tino amio masei) ko tai lasi atu tena saolotoga o fakaaoga i loo mea masani.

  • Eavesdropping

    Fakalogologo ki leo mo data e aveave kae seai se iloa io me se saolotoga mai te tino e aumai ei io me ave ki ei.

  • Easter egg

    se vaega se fakamoemoegina e faite ki loto i polokalame o tau computer ne te tino ea ia. E mafai o fakaopoopo fua mo fakafiafia io me mo se mafaufauga masei.

  • Dumpster diving

    Se aofaga a social engineering kola a tino amio masei e puke ne latou a rubbish bin o fakamau fakamatalaga totino.

  • Download

    Ke mafai o maua mea mai luga i te internet, penei mo se mea fakapiki ki te email io mai se computer se koga mamao seiloa ki tau hard drive totino.

  • Domain Name Server (DNS)

    Te server tela fuli ne ia domain names kola e laveagofie (penei mo te microsoft.com) kiluga i fakatuatusiga IP ki luga i fakatuatusiga seiloa (penei 207.46.245.222)

  • Domain name

    Te fakatuatusiga o te website, tena sua igoa ko te URL.

  • Discoverable

    Te tulaga o te meafaigaluega Bluetooth teka ko oti ne fakamoe mo fakasalalau tena avanoa ki nisi meafaigaluega Bluetooth.

  • Digital signature

    Data kola e fakaoaga mo matemate kae fakatonu te tino me aumai ei mo te tonu katoatoa o data o te fekau. E mafai o tukutasi mo te fekau io me fakalele mai loa ia ia fakatea.

  • Desktop firewall

    Software ne faite mo taofi so se tino o fakaaoga te computer i luga i te internet.

  • Denial of service attack

    Ne mafaufaugina loa ke fakafonu kae toe foki o se sevesi ne tino amio masei ko te mea ke se avanoa ki tino loa kola ‘lei e fakaaoga ne latou. Pela, fakatokaga ne asiasisga faka miliona taimi ki se website i te taimi loa e tasi – masani saale loa o fakamafua e i te Bot Net.  

  • Decryption

    Te faiga mo fuli a encrypted data mai ki ona foliga masani.

  • Data Protection Act (DPA)

    Te Tulafono Puipuiga o Data 1998 ne fakatakato ei te mea tau tulafono mo fakagalue, faite kae puipui o data i te UK.

  • Critical update

    Se software update tela e faka’lei ne ia mea masei mai mea puipui.

  • Cracking

    Salaga se password, password io me se PIN i te te fakaaoga e fia katoa vaega tukufakatasiga o napa, fuainumela mo fakaata.

  • Cookie

    Se tama file foliki e fakatalia ke mafai o tausi i tau computer’s hard drive. Cookies e fakatalia web applications ko tou iloa ke mafai loa o fakaoga ne koe i te fakamaopoopo kae masaua fakamatalaga ki luga i mea kola e manako koe ki ei.

  • Cloud computing

    Te aveave o mea ne tausi mo te mafai o te computer ki tino e ave ki ei.  Lasi loa te fakaaoga mo tausi io me ‘teu fakaleoleo o data mo te tausiga o application. 

  • Cloud

    Onoono ki te cloud computing.

  • Client

    Se application io me se fakatokaga ke mafai o fakaaoga se sevesi na fakatoka ne te server – masani loa o faipati ki luga i computer totino i luga i te internet. 

  • Chat room

    Se koga sautala online tela e mafai ei se potukau o sautala (kae taipa pati) mo nisi tino nei loa nei. 

  • Chargeback

    Te faiga o fakafoki o sene ne togi mai ne se tino ki ei, manafai a kope seki taunu ki ei io me ma’sei.

  • Certificate

    Se encrypted file e tausi ei fakamatalaga e iloa ei o te tino mo te server, teka e fakaaoga mo fakamautinoa te website owner’s identity kae fesoasoani o fakamafua se sokoga e ata puipui fakalei.

  • Byte

    Se iuniti e fua ei te mafaufau o te computer, e masani loa o valu binary digits (bits) e galue fakatasi; e masani loa o lava o tausi se maitaimanu e tasi.

  • Bug

    Se mea ‘see io me se galue ‘lei i polokalame o te computer.

  • Buffer overflow

    Kafai ko too uke a fakamatalaga e ave ki te buffer tena la e isi se koga faopoopo mo tausi. So se tino amiomasei e mafai o fakaaoga ne ia te vaivaiga tenei o ulu mai ki loto o fakaaoga te fakatokaga tenei..

  • Buffer

    Se kogakoga tela o te mafaufau o te computer tela e taofi ei a data koi tuai o aveave i te vasia sua mea ki sua mea.

  • Browser

    Se polokalame e fakaaoga ne tatou mo faitau kae galue i luga i page valevale i luga i te internet, pela mo te Microsoft’s Internet Explorer, Mozilla’s Firefox, Google’s Chrome io me ko te Apple’s Safari.

  • Botnet

    Se aofaki o vaega computer kesekese kola ko oti ne fakamaseigina ne virus kae ko nofo nei te pule mo te kau amiomasei. Se fakatoetoega mo te muna Robot Network.

  • Boot password

    Se password tela e manakogina koi tuai o fakaola te io me so se operating system ke mafai o fakatoka o fakaola.

  • Boot

    Ke toe fakaola io me fakagalue te computer, mobile phone io me se tablet.

  • Bluetooth

    Se vaega o se sokoga uaelesi i koga pili i te vasia o mea faigaluega penei mo telefoni mobile, mea fakalogologo mo computer.

  • Bit

    The basic binary unit o data, e sui ne 0 io me se 1.

  • BIOS password

    The BIOS software e faite ki loto PC, kae ko te software muamua loa e fakaola ne te PC manafai ko fakaola. Te software e mafai o puipui ki se password, tela e taofi ne ia te PC moa e ola.

  • Biometric

    Fakaaogaaga o mea o te foitino mo se faiga fakamautino, pela mo lima mo mata (fingerprints and irises).

  • Bandwidth

    Te makini tela e te network e mafai o aveave data – te msani e fakaaoga mo fakamatala te makini o internet connections.

  • Backup

    Te Kopi au data ko te mea ke mautino me mafai o maua manafai tau computer e masei io me galo.

  • Back door

    Se koga o te fakatokaga puipui o computer tela e mafai ei se tino amio masei o ulu ki loto i te computer o fakaaoga. Te lasiga la ne fai loa ne tino faite mo se pogai tela e isi sena aoga.

  • Authentication

    The faiga e fakamauitnoa me te tino io me se mea tela e fai me ko ia io me tena ko te mea loa tela e fai me ko ia. I computer networks (aofia ei internet) totino me ko mea e fakaaoga ne tino katoa, faiaga fakamautinoa e masani loa o fai ki passwords.

  • Attachment

    Files, pela mo polokalame mo tusitusiga, kola e fakapiki ki luga i email.

  • ATM

    Automated Teller Machine: Masini tapale/faulu tupe, e fakaigoa saale loa ki ‘hole the wall’.

  • Antivirus software

    Software ne faite loa mo sala kae puipui mai visrus. E lasi e maua ne loe e fakapiki i loto i te internet security package.

  • Antispyware software

    Software ne faite loa mo sala kae puipui mai spyware. E lasi e mau ne koe e fakapiki i loto i te internet security package.

  • Android

    Se operating system e fakaaoga ne nisi kamupane faite smartphone mo tablet. The operating system e lasi e fakaaoga ne smartphones.

  • AIM

    AOL’s instant messaging system.

  • Adware

    Se vaega spyware tela e lavea ei a fakasalalauga se manakogina i luga i computer.

  • Advance fee fraud

    Sose mea fakaloiloi io me fakalesi ne ia tino ke pokotia o togi atu sene muamua mo te fakamoemoe se tonu me ka toe maua mai o te false se mea tai lei fakamuli.

  • Administrator

    Se tino tela e isi sena saolotoga o fakasaoloto so se tino aka ke mafai o fai a galuega faigata ki te afaiga mo te tausiga o computer.

  • ActiveX controls

    E mafai o tai fakalei ki ei au browsing i te fakataliaga o animation io me fesoasoani ki hgaluega pela mo te installing security updates at Microsoft Update. Kae kafai koe se talitonu i te website mo te publisher, paki i luga ‘Don’t run’ manafai e sae aka.

  • Access control

    Pule i te fakasosoaga me ko oi e fakaaoga ne ia kae nea foki fakamatalaga?

  • 802.11

    The standard for wireless networks.

  • 419 scam

    Se vaega lafoga fakaloiloi, tela e manakogina ko koe ke fesoasoani o kave ne sene ki fenua i tua. Ne mafua mai Afelika, tela te 419 se vaega o code o tulafono mai Nigeria tela e aofia ei te agasala tenei.

  • Blackmail

    Blackmail

    ————————————————————————————————————————-