English

‘Fou ki te Internet

Kafai koe koi fou ki te internet, io me ko leva ne fakaaoga kae manako koe o puke avanoaga e uke o mea valevale ke fai ne ia te olaga ke faigofie, matou e manako o fesoasoani.  I te Get Safe Online matou ne tino e fiafia ki te internet, kae iloa foki ne matou i pokotiaga e fakamafua ne tino fakaloiloi mo tino fakakinau.  Mea katoa, tena te motou galuega.  I luga i te website tenei, e maua ne fakamatalaga e uke mo tino katoa. Me puipui pefea koe, tou kaiga, tau akauni i te faletupe mo au meafai galuega online.  Mo latou kamata, pela mua, fakamolemole se lima minute faitau nisi fautuaga masani kola ka fesoasoani kia koe nofo saogalemu koe.  Se se fakamauga e fakafita, kae se koga lei mo kamata.

  1. fili, fakaaoga kae puipui tau password fakalei, kae fakaaoga se mea fakatea mo au akauni kesekese katoa online se iloa fua e tasi io me uke atu e puke ne tino amiomasei
  2. Tausi ki tau mobile. Sa tiaki kae se saga koe ki ei i koga e tokouke ei tino,mo puipui ki se PIN io me se passcode.
  3. Fakapatonu ia koe e isi faeloa ne software o puipui mea tau internet e fakaaoga i loto i au computer pena foki app i tau mobile, kae e tau loa o fakafoou kae ola i taimi katoa.   Masaua me smartphones mo tablet e mafai foki loa o fakamaseigina pela mo computers.
  4. Download faeloa software, operating system mo app o fakafou manafai ko fakailoa mai, me i mea konei e isi ne mea puipui kae fakalei.  Kafai e mafai, faigina ke fakafou loa ia ia loa.
  5. Koe sa mafaufau loa me i Wi-Fi hotspots i koga pela mo cafes, bars mo hotel rooms e pauipuigina fakalei, tela la sa fakaaogagina manafai koe e galue ki se mea ‘funa online.  Ka mea ko fakaaoga 3G io me ko 4G io me kafai ne mea galue, a VPN (virtual private network).
  6. Sa fakailoa ke too uke ou fakamatalaga totino pela foki au tupe i luga i email, i  social networking mo site fai famau mo mata ki mata. Koe seiloa ne koe me ko oi ne lavea ne ia io me ne fakaaoga ne ia.
  7. Masau faeloa me i te online nofo iluga i online, tino e se ko latou tonu loa kola e fai mai me ko latou. Fake emails fakaloiloi pela foki telefoni ne mea taua ki loa ki  tino fakaloiloi mo sokotaki ki olotou tino faka pokotia.
  8. Sa click i luga i links i emails, posts, tweets o texts – kae sa ‘tala attachments – manafai te koga e aumai ai se 100% iloa io me fakatalitonugina, io me pela e tai fai fakatea me kaia foki ne maua ei ne koe.
  9. Sa togi se mea by direct bank transfer – aofia ei ne kope, sevesi, tiketi, olo malaga mo maolooga – vagana se tino e iloa ‘lei ne koe kae fakatalitonugina.
  10. Faifai malie kae mafaufau faka’lei, ona la me i mea katoa e mafai loa o se pena mo te mea e lavea ne koe.
  11. Masau me kafai se mea e too gali ke mafai o tonu, kaati la e tena loa.

Get Safe Online is a signatory of the UK Government’s Digital Inclusion Charter