‘Fou ki te Internet
Kafai koe koi fou ki te internet, io me ko leva ne fakaaoga kae manako koe o puke avanoaga e uke o mea valevale ke fai ne ia te olaga ke faigofie, matou e manako o fesoasoani. I te Get Safe Online matou ne tino e fiafia ki te internet, kae iloa foki ne matou i pokotiaga e fakamafua ne tino fakaloiloi mo tino fakakinau. Mea katoa, tena te motou galuega. I luga i te website tenei, e maua ne fakamatalaga e uke mo tino katoa. Me puipui pefea koe, tou kaiga, tau akauni i te faletupe mo au meafai galuega online. Mo latou kamata, pela mua, fakamolemole se lima minute faitau nisi fautuaga masani kola ka fesoasoani kia koe nofo saogalemu koe. Se se fakamauga e fakafita, kae se koga lei mo kamata.
- fili, fakaaoga kae puipui tau password fakalei, kae fakaaoga se mea fakatea mo au akauni kesekese katoa online se iloa fua e tasi io me uke atu e puke ne tino amiomasei
- Tausi ki tau mobile. Sa tiaki kae se saga koe ki ei i koga e tokouke ei tino,mo puipui ki se PIN io me se passcode.
- Fakapatonu ia koe e isi faeloa ne software o puipui mea tau internet e fakaaoga i loto i au computer pena foki app i tau mobile, kae e tau loa o fakafoou kae ola i taimi katoa. Masaua me smartphones mo tablet e mafai foki loa o fakamaseigina pela mo computers.
- Download faeloa software, operating system mo app o fakafou manafai ko fakailoa mai, me i mea konei e isi ne mea puipui kae fakalei. Kafai e mafai, faigina ke fakafou loa ia ia loa.
- Koe sa mafaufau loa me i Wi-Fi hotspots i koga pela mo cafes, bars mo hotel rooms e pauipuigina fakalei, tela la sa fakaaogagina manafai koe e galue ki se mea ‘funa online. Ka mea ko fakaaoga 3G io me ko 4G io me kafai ne mea galue, a VPN (virtual private network).
- Sa fakailoa ke too uke ou fakamatalaga totino pela foki au tupe i luga i email, i social networking mo site fai famau mo mata ki mata. Koe seiloa ne koe me ko oi ne lavea ne ia io me ne fakaaoga ne ia.
- Masau faeloa me i te online nofo iluga i online, tino e se ko latou tonu loa kola e fai mai me ko latou. Fake emails fakaloiloi pela foki telefoni ne mea taua ki loa ki tino fakaloiloi mo sokotaki ki olotou tino faka pokotia.
- Sa click i luga i links i emails, posts, tweets o texts – kae sa ‘tala attachments – manafai te koga e aumai ai se 100% iloa io me fakatalitonugina, io me pela e tai fai fakatea me kaia foki ne maua ei ne koe.
- Sa togi se mea by direct bank transfer – aofia ei ne kope, sevesi, tiketi, olo malaga mo maolooga – vagana se tino e iloa ‘lei ne koe kae fakatalitonugina.
- Faifai malie kae mafaufau faka’lei, ona la me i mea katoa e mafai loa o se pena mo te mea e lavea ne koe.
- Masau me kafai se mea e too gali ke mafai o tonu, kaati la e tena loa.
Get Safe Online is a signatory of the UK Government’s Digital Inclusion Charter

Fakakinauga i tagata mo fafine i luga i te initaneti
Tausi puipui koe mai fakamatakuga mo nisi fakakinauga i luga i te initaneti

Sene aveave tokagamalie

Onoono ki omotou vitio ki luga i fautuaga taua
E isi ne omotou ata vitio toetoe ne faite mo fesoasoani kia ko eke saogalemuu online.

Oversharing
E fakatafa pefea te tufa valevale.

Mea nei se lalolagi gasuesue
Tausi faka’lei au meafaigaluega, au sene mo au mea totino i tou fale kae galue.

Koi ‘fou ki te internet?
Fano online mo te saogalemuu mo loto talitonu. Muamua o faitau ki motou fakamatalaga toetoe kola taua.