Cybercriminals e fakaoga botnets o tufatufa a emails fakaloiloi, fakalauefa a viruses – pela foki mo spyware, fai amioga fakaloiloi kae kaisoa iloga o tino, taua ki computers mo alaaga o internet, kae faka amio masei DDoS (distributed denial of service).
A koe e kafi i niisi taimi o iloa kafai te computer ko pokotia i amioga fakamasei konei, mafai ko galue malielie. Kafai ko penei, fakatele ne vaega aasiga kiei, io me kave kise tino e poto i mea tau tekinoloti.
Auala e mafai iei tau computer o ulu ise potukau ote botnet.
Computers e mafai o kau kite botnet i auala kola e pau manafai ko pokotia mai mea masei o sose malware:
Mai te talaga o mea kola e ulu tas i mo emails kola e pokotia i mea masei e auala mai i Trojan horse program. Kafai ko pena, ate Trojan e mafai o solo fakatea aia loa ia ia kafai kooti ne pokotia te computer, io me nofo o faulu niisi mea o fakatumau te masei.
Mai te aasi ki niisi websites kola e pokotia i malware. Mea nei e mafai o tupu kafai e paki koe ki luga i sokoga masei i loto i emails io me ko mea a tino e fakapaa ki luga i vaega social networking posts, io me kote aasi o fakaoga a sites kola ko pokotia.
Peer-to-peer (P2P) – i niisi fakauiga kote fakasalalauga mai te computer e tasi ki sua isi mai luga o se network, mea faigaluega koa ko pakia io me mai luga ite internet.
A Pokotiaga
- Tau network e mafai o pokotia ite spyware tela e mafai o ulu ki loto i au data mo transactions.
- Au computer e mafai o fakaoga o fakapisi mea masei ki niisi mai luga i adware.
- Au computer e mafai o fakaoga mo fai a click fraud, tela e auala ite aasi ki websites kooti ne filigina aunoa mo sou iloa ke faite ne auala fakaloiloi.
- Au computer e mafai o fakaoga ite DDoS (distributed denial of service) o taua atu, tela e aula i:
- Te uke o systems e faulu a manakoga e uke kise webserver ke mafai o siliga mote tapula tela e manakogina kote mea ke se mafai o fakagalue a manakoga kola loa e ‘lei, io me
- A vaega systems e uke e fakafonu ase tino fakalofa ke tali a telefoni e uke.
Puipuiga o tau fapotopotoga
- Filifili se internet security software e lauiloa ite ‘lei kae agatonu mo tau fapotopotoga mo ana manakoga, kae fakamautinoa me e fakafou faeloa kae e ola.
- Tapale se polokalame antivirus koi tuai o faulu sua mea. Sa tala ne files kola e piki kise email mai se tino seiloa ne koe, io me masalosalo io me ko niisi koga se fakatalitonugina.
- Sa paki ki luga i links i loto i emails io me ko niisi social networking posts kola e mai i koga se mautinoa, masalosalo io me se fakatalitonugina.
- Masaua me i emails kola e mai ne taugasoa mo tino iloa ne koe – pela foki mai i olotou fakatuatusi tonu – e mafai foki loa o masei tela se fakailoga me olotou mea faigaluega ko pokotia ne malware io me ko olotou tuatusi kooti ne maua ne tino amio masei.
- Faaeteete kafai e fakaoga a USB kola e fakapiki ki luga i mea faigaluega (eg memory sticks, external hard drives, MP3 players) ia latou konei e masani o tauave a mea fakamasei (malware).
- Faaeteete mafai e fakaoga a CDs/DVDs me mafai foki o isi ne mea masei iei (viruses).
- Sa tala a tusi piki i luga i we-based digital file delivery kamupane pela mo Hightail (formerly YouSendlt) mote Dropbox kola ne maua mai se auala se mautinoa, auala faka masalosalo mo auala se fakatalitonugina.
- Fakaola ate mea puipui ote Microsoft Office tela kote macro kafai ko fakaoga ne koe a vaega oia pela mote Word, mote Excel.
- Togi fua a software kola e lelei mai kamupane lelei kae fakamautinoa ne koe o fakafou faeloa.
- Kafai e download free software, fai mote faeteete malosi.