English

email

Fapotopotoga katoa e fakana ki email aunoa mo se mafaufau kiei, kae kote pogai foki loa tenei e lasi iei te fakaaoga ne tino o avatu ne fesokotakiga kola se manakogina kae lasi te fakafiufiu, kae e mafai foki o fakamasei ki tau pisinisi.

A Pokotiaga

Phishing emails

Phishing emails e faite ne tino fakaloiloi ke foliga pela me ne mai i faletupe, credit card companies, matagaluega ote maloo, online stores auction sites, mo niisi fapotopotoga kola e fakamaonigina. E mafafi o maua ne koe phishing emails mai se dedicated email client (program) pela mote Microsoft Outlook, io me mai te internet-based email pela mote gmail, Hotmail, Yahoo! Mail io me tela e mai iei tau ISP. Phishing emails e taumafai o takolekole koe ke:

  • Paki kise link o aasi se website fakaloiloi kae foliga pela me se website lei, ke akai kia koe ke tuku atu fakamatalaga tapu io me fakapisi atu ne malware.
  • Te tala o tusi piki ki emails kola e fakaloiloi me ne file pela me se document io me se .exe file, kae tela la e isi ne malware iei.
  • Phishing emails e masani o fai foliga pela mo mea konei, kae ona la ko tino fakaloiloi konei e olo loa o poto kae fakaaoga tekinoloti fou, a emails e mafai loa o seai ne foliga konei. E mafai foki loa o isi te igoa o tau pisinisi io me ko igoa mo tuatusi totino o tino.
  • Te email address ate tino e avatu ne ia e mafai o kese mai te fapotopotoga tela e talitonu koe kiei.
  • Te email e mafai o mai ise tuatusi kese io me se free webmail address.
  • Te email e mafai o se fakaaoga te igoa tonu, kae e se fakavaasega tonu kia koe pela mote “Dear customer.”
  • E mafai o isi ne pati e tusi see kae se tonu a fakasolooga o pati.
  • E isi se manakogina fakavave; pela me se mea fakamatakutaku ke fai fakavave i tau akauni e mafai o pono kafai se fai te manakoga.
  • Se link kise website taua. Mea nei e mafai o fakafoliga ke pau mote mea tonu io me ke tai pau mo te tuatusi tonu, kae e mafai loa se mataimanu o kese tela tona uiga se website fakatea.
  • Se akai ke maua ne fakamatalaga totino pela me se username, password io me ko fakamatalaga faletupe.
  • A koe ne se fakatautau ke maua se email mai te fapotopotoga tela ne avatu ne ia.
  • Te tala katoa ote email e aofia i loto ise ata iloa te tusitusiga masani. Te ata tena e isi se link kise website masei.
  • E isi ne phishing emails e fakailoa atu ke faeteete i virus kae kami atu ke paki koe ise link io me tala se tusi e piki kite email ke puipui koe.
  • Se email mai se koga e talitonu koe kiei e mafai foki se phishing email kafai te tino ne avatu ne ia kooti ne pokotia ne se tino amio masei.

Fakamao mai phishing emails

  • Sa tala tusi piki mai koga se mautinoa.
  • Kafai koe masalosalo, fesokotaki kite tino io me kote fapotopotoga ne avatu iei te mail tena.
  • Sa too paki vave ki luga i links kola i emails mai i koga se mautinoa. Kae, fakatele tau mouse pointer i luga ite link ko fakaasi mai iei te koga tonu ne mai iei, e fakaasi ite feitu sema corner o tau screen. Fakaeteete kafai e kese mote mea tela e fakaasi mai ite link i loto ite email.
  • Sa tali ki emails mai koga se mautinoa.
  • Sa togi io me fai ne sene fesoasoani mai te tali o spam email.
  • Sa tali ki unwanted email.
  • Sa fakaoti tau fegaiga kau atu kise fapotopotoga ona loa kote tulaga ote tali atu kise phishing email. Te mea nei e mafai foki loa o taki koe kise website fakaloiloi.
  • Iloilo junk or spam mail folders i taimi masani ite mea ma isi se tusi lei e too see ki loto.
  • Kafai koe e masalosalo ise email, a koe e kafi o onoono mafai e tusi ise list o website kola e togi a internet security software.
  • Tau lasiga o Microsoft mo niisi email clients e aofia iei a spam filtering as standard. Fakamautinoa i tau mea e ola.
  • Tau lasiga o spam mo junk filters e mafai o seti ke talia email ke maua mai koga fakatalitonugina, kae pono ki koga kola se fakatalitonugina.
  • Kafai e filifili a webmail akauni pela mo sa gmail, Hotmail mote Yahoo! Mail, fakamautinoa me fili ne koe se mea tela e aofia te spam filtering kae tela e tumau te ola.
  • Te taulasiga o internet security packages e aofia spam blocking. Fakamautinoa me tau mea se vaega fou kae ana fakatokaga ke galue e ola.

Spam (junk) email

Te taulasiga o emai e kave i aso takitasi ne spam se manakogina. Tau lasiga o latou konei ne faite mote pogai ke fakaloiloi, mote fakamoemoega ko tino ke kave ki sales websites io me kote kave ki click-through rates i websites fakataufai. E aofia iei latou penei:

  • Advertising, pela mo online pharmacies, ata masei, dating, gambling.
  • Auala fakatokaga ke maumea vave kae galue mai fale.
  • Virus warnings fakaloiloi.
  • Fakaloiloi ke akai sene mo tino fakaalofa.
  • Chain emails kola e fakamalosi koe ke kave ki tino tokouke kola e iloa ne koe (ke maua se ‘good luck’).
  • Spammers e maua ne latou ase fakasologa o tuatusi o emails mai:
  • Using automated software.
  • Fakalata koe ke faulu ou fakamatalaga ki luga i websites fakaloiloi.
  • Hack ki loto i websites lei ke maua fakamatalaga totino a tino.
  • Togi a mea mai koga se tonu.
  • Kami a koe ke paki ki loto i websites fakaloiloi kola e fai pela me ne spam email cancellation services.
  • Mai te emailing o koe ki tino tokouke i luga i tau cc field iloa tau bcc field – io me kave emails aunoa mote solooga o tino ne avatu te email mai mua atu.
  • Te tali o koe kise spam email e fakapatonu ki spammers me tonu loa tau email address.

Webmail safety

  • Fakaaoga webmail services mai kamupane kola e lauiloa kae fakatalitonugina.
  • Fakaola te spam filtering io me fuli kise webmail provider tela e mafai o fai penei.
  • Fakaaoga passwords kola malosi o log in.
  • Fakamasani o log out mai tau webmail manafai kooti koe ne email, iloa te pono fua te window io me tamate fua te mea faigaluega.
  • Soko kite webmail kafai fua tau webmail provider e isi se secure connection (fakailoga o ia se loka tela e tu mai lalo ite feitu atamai o tau browser window kae a mataimanu ‘https://’ e tuu ite kamataga ote website address). Kafai ate connection e se saogalemu, fa’eteete ke se kave email kola e mafai o fakaasi io me fakaavanoa te auala ki fakamatalaga tapu a tino.
  • Fa’eteete i tusi piki ki emails mai koga se mautinoa io me se fakatalitonugina. E isi ne webmail systems e scan loa ia latou a tusi piki manafai e isi ne malware.
  • Fakamautinoa me taugatonu tau internet security mote firewall software e fakatele.

Puipui emails mua

Mea nei se kau ise security risk, kae manatua me niisi webmail systems e mafai o solo email messages kafai ko siliga mote storage quota. Kafai tau email archive e taua, mafaufau o fakaaoga se online storage service tela e togi, io me fakaaoga se webmail service tela seai ne tapula. E isi ne webmail providers e mafai o fakasala tau akauni kafai a koe se ulu kiei ise aofaki o taimi.

Fakamatalaga o muna

Webmail

Se fakatokaga o email tela e fakaaoga se web browser ke faitau kae aveave emails, An email system that uses a web browser to read and send emails, i loo te polokalame email tutokotasi pela mo te Outlook io me ko te Apple Mail. 

Virus

Se file e tusi mo tena fakamoemoga maluga ke fai ne ia se fakamaseiga, io mo fai amioga masei.

Spam

e-mail fakaloiloi mai se pisinisi. E iloa foki pela me se junk e-mail.

Phishing

se faiga ke kaisoa iloga tela te kau amio masei e ave ne latou tino ki website masei ko te mea ke mafai o fakailoa olotou fakamatalaga totino pela mo username mo passwords.

ISP

Internet Service Provider: se kamupane tela e fakatoka ne ia ke mafai koe o fano ki luga i te internet.

.exe file

Executable file: fakaaoga ne polokalame o faulu kae fakatele iluga i computer.