A Pokotiaga
Phishing emails
Phishing emails e faite ne tino fakaloiloi ke foliga pela me ne mai i faletupe, credit card companies, matagaluega ote maloo, online stores auction sites, mo niisi fapotopotoga kola e fakamaonigina. E mafafi o maua ne koe phishing emails mai se dedicated email client (program) pela mote Microsoft Outlook, io me mai te internet-based email pela mote gmail, Hotmail, Yahoo! Mail io me tela e mai iei tau ISP. Phishing emails e taumafai o takolekole koe ke:
- Paki kise link o aasi se website fakaloiloi kae foliga pela me se website lei, ke akai kia koe ke tuku atu fakamatalaga tapu io me fakapisi atu ne malware.
- Te tala o tusi piki ki emails kola e fakaloiloi me ne file pela me se document io me se .exe file, kae tela la e isi ne malware iei.
- Phishing emails e masani o fai foliga pela mo mea konei, kae ona la ko tino fakaloiloi konei e olo loa o poto kae fakaaoga tekinoloti fou, a emails e mafai loa o seai ne foliga konei. E mafai foki loa o isi te igoa o tau pisinisi io me ko igoa mo tuatusi totino o tino.
- Te email address ate tino e avatu ne ia e mafai o kese mai te fapotopotoga tela e talitonu koe kiei.
- Te email e mafai o mai ise tuatusi kese io me se free webmail address.
- Te email e mafai o se fakaaoga te igoa tonu, kae e se fakavaasega tonu kia koe pela mote “Dear customer.”
- E mafai o isi ne pati e tusi see kae se tonu a fakasolooga o pati.
- E isi se manakogina fakavave; pela me se mea fakamatakutaku ke fai fakavave i tau akauni e mafai o pono kafai se fai te manakoga.
- Se link kise website taua. Mea nei e mafai o fakafoliga ke pau mote mea tonu io me ke tai pau mo te tuatusi tonu, kae e mafai loa se mataimanu o kese tela tona uiga se website fakatea.
- Se akai ke maua ne fakamatalaga totino pela me se username, password io me ko fakamatalaga faletupe.
- A koe ne se fakatautau ke maua se email mai te fapotopotoga tela ne avatu ne ia.
- Te tala katoa ote email e aofia i loto ise ata iloa te tusitusiga masani. Te ata tena e isi se link kise website masei.
- E isi ne phishing emails e fakailoa atu ke faeteete i virus kae kami atu ke paki koe ise link io me tala se tusi e piki kite email ke puipui koe.
- Se email mai se koga e talitonu koe kiei e mafai foki se phishing email kafai te tino ne avatu ne ia kooti ne pokotia ne se tino amio masei.
Fakamao mai phishing emails
- Sa tala tusi piki mai koga se mautinoa.
- Kafai koe masalosalo, fesokotaki kite tino io me kote fapotopotoga ne avatu iei te mail tena.
- Sa too paki vave ki luga i links kola i emails mai i koga se mautinoa. Kae, fakatele tau mouse pointer i luga ite link ko fakaasi mai iei te koga tonu ne mai iei, e fakaasi ite feitu sema corner o tau screen. Fakaeteete kafai e kese mote mea tela e fakaasi mai ite link i loto ite email.
- Sa tali ki emails mai koga se mautinoa.
- Sa togi io me fai ne sene fesoasoani mai te tali o spam email.
- Sa tali ki unwanted email.
- Sa fakaoti tau fegaiga kau atu kise fapotopotoga ona loa kote tulaga ote tali atu kise phishing email. Te mea nei e mafai foki loa o taki koe kise website fakaloiloi.
- Iloilo junk or spam mail folders i taimi masani ite mea ma isi se tusi lei e too see ki loto.
- Kafai koe e masalosalo ise email, a koe e kafi o onoono mafai e tusi ise list o website kola e togi a internet security software.
- Tau lasiga o Microsoft mo niisi email clients e aofia iei a spam filtering as standard. Fakamautinoa i tau mea e ola.
- Tau lasiga o spam mo junk filters e mafai o seti ke talia email ke maua mai koga fakatalitonugina, kae pono ki koga kola se fakatalitonugina.
- Kafai e filifili a webmail akauni pela mo sa gmail, Hotmail mote Yahoo! Mail, fakamautinoa me fili ne koe se mea tela e aofia te spam filtering kae tela e tumau te ola.
- Te taulasiga o internet security packages e aofia spam blocking. Fakamautinoa me tau mea se vaega fou kae ana fakatokaga ke galue e ola.
Spam (junk) email
Te taulasiga o emai e kave i aso takitasi ne spam se manakogina. Tau lasiga o latou konei ne faite mote pogai ke fakaloiloi, mote fakamoemoega ko tino ke kave ki sales websites io me kote kave ki click-through rates i websites fakataufai. E aofia iei latou penei:
- Advertising, pela mo online pharmacies, ata masei, dating, gambling.
- Auala fakatokaga ke maumea vave kae galue mai fale.
- Virus warnings fakaloiloi.
- Fakaloiloi ke akai sene mo tino fakaalofa.
- Chain emails kola e fakamalosi koe ke kave ki tino tokouke kola e iloa ne koe (ke maua se ‘good luck’).
- Spammers e maua ne latou ase fakasologa o tuatusi o emails mai:
- Using automated software.
- Fakalata koe ke faulu ou fakamatalaga ki luga i websites fakaloiloi.
- Hack ki loto i websites lei ke maua fakamatalaga totino a tino.
- Togi a mea mai koga se tonu.
- Kami a koe ke paki ki loto i websites fakaloiloi kola e fai pela me ne spam email cancellation services.
- Mai te emailing o koe ki tino tokouke i luga i tau cc field iloa tau bcc field – io me kave emails aunoa mote solooga o tino ne avatu te email mai mua atu.
- Te tali o koe kise spam email e fakapatonu ki spammers me tonu loa tau email address.
Webmail safety
- Fakaaoga webmail services mai kamupane kola e lauiloa kae fakatalitonugina.
- Fakaola te spam filtering io me fuli kise webmail provider tela e mafai o fai penei.
- Fakaaoga passwords kola malosi o log in.
- Fakamasani o log out mai tau webmail manafai kooti koe ne email, iloa te pono fua te window io me tamate fua te mea faigaluega.
- Soko kite webmail kafai fua tau webmail provider e isi se secure connection (fakailoga o ia se loka tela e tu mai lalo ite feitu atamai o tau browser window kae a mataimanu ‘https://’ e tuu ite kamataga ote website address). Kafai ate connection e se saogalemu, fa’eteete ke se kave email kola e mafai o fakaasi io me fakaavanoa te auala ki fakamatalaga tapu a tino.
- Fa’eteete i tusi piki ki emails mai koga se mautinoa io me se fakatalitonugina. E isi ne webmail systems e scan loa ia latou a tusi piki manafai e isi ne malware.
- Fakamautinoa me taugatonu tau internet security mote firewall software e fakatele.
Puipui emails mua
Mea nei se kau ise security risk, kae manatua me niisi webmail systems e mafai o solo email messages kafai ko siliga mote storage quota. Kafai tau email archive e taua, mafaufau o fakaaoga se online storage service tela e togi, io me fakaaoga se webmail service tela seai ne tapula. E isi ne webmail providers e mafai o fakasala tau akauni kafai a koe se ulu kiei ise aofaki o taimi.