Te uke o fakamatakuga e olo tasi mo social networking / social media e mafua mai te lasi o tino e kau, kae te lasiga o taimi se iloa taulasiga e fesokotaki fua i se faipatiga tela seai se tino e onoono ki ei.
A Pokotiaga
- Te fakaasi mo te loto maa ou fakamatalaga ‘funa ne koe loa, tino galue mo koe, tino e galue koe ki ei, taugasoa mo ou sokoga.
- Fakaasi o fakamatalaga ‘funa ona me isi se pogai e aofia ei ke maua ne tupefakaloiloi io me pokotiaga ki koe totino.
- Koe ne fai mo se tino pokotia e me penei mo takafiatoa, lamalamagina, mo nisi vaega o fakatautoa online.
- Koe e fai pela me ko te kamataga o faifaiga takafiatoa katoa loa konei e tupu nei, lamalama, fia mafi, online
- Fano ki mea kola se lei i site masei mai links penei e aumai i tweets mo posts mai social sites.
- Phishing emails e amai mai luga i social media networking sites, kae kola e fakamalosi mai ke olo o asiasi a sites fakaloiloi io me koa website masei
- Taugasoa, tino galue, suppliers, mo nisi tino posts me tweet fakamalosi mai ke link koe ki mea fakaloiloi io me ko website ma’sei.
- Kau fakaloiloi, kaisoa iloga io me ko hackers e ulu ki tau akauni o kaisoa mea i loto i aua akauniau katoa
- Malware ka nofo i loto i au fekau (messages) attachments mo ata.
Saogalemu, ‘leigamalie kae atafai social nerworking /social media
Tau fakapotopotoga mo ana tino galue e mafai o fakaseke mai fakamatakuga mo pokotiaga kae fakaaoga e=social networking media tokagamalie i te tautali ki nai fakamatalaga konei. Masaua me tautali mai tua o te fait e mea tafaili te ‘lei mo social networkiong/ social media i te koga galue ka ‘pau loa mo mea kola i tou olaga totino.
- Fakatapu te fano ki social websites a kampane vagana ko tino loa ke fakaaoga ne latou kola e fakaaoga ne latou io fia fakaaoga kae ko oti ne akoga i te fakaaogaaga.
- Fakatu kae fakasoko loa se audit trail mo tino kola e fakaaoga ne latou social media accounts, kae fakagata fakavave ki tino galue io contractors kola ka olo keatea mot e pisinisi.
- Kafai e mafaufau o fakaaoga apps o faopoopo twitter, facebook , linkedln mo LinkedIn akauni, fakaaoga ko mea fua kola e manakogina ke fakaaoga, kae fakatapu te olo valevale me kona mea e lauiloa ki hackers.
- Faeteete mot e fakasalalau o so se mea funa ke iloa se tino, fakamatalaga ompisinisi, pule o galuegs, directors, tino galue io me ko tino togi – I tau tal toetoe io me i sau mea ne faka’paa/ tweets.
- Fakaaoga passwords fuifaitaugina (strong).
- Nea mea e ave online ka nofo online. Koe mo colleagues e tau o mafaufau fakalei mai mua o faka’paa a mau moa ta kola e mafai o fakamuli fakatupu mea faigata, kit e pisinisi io me ki sua tino.
- Onoono fakalei ki mea a koutou e fai mo tino takitokotasi faka’paaga kia koe, io me ko tali ki au posts.
- Tauloto me fakaoga faklei pefea sites. Fakaaiga a privacy features ke mafai o fakagata bisi tino ki tau profile. Leoleo me ko oi tino e kau atunki tau network.
- Fakamautinoa me ia koe ko au kau galue e leoleo faeloa mai phishing, vishing mo nisi faiga o social engineering kola e taketi o puke a password o social media.
- Fakamautinoa me ia tau internet e fakafoou faeloa (up to date) internet security fakafoou kae galue ‘lei koi tuai o fano online.
- Ke iloa ne koa taimi kola e seai loa se aoga o te taimi ona kop tino galue / taugasoa fakamaumau lotou taimi i mea kola seai se sokoga ki sites, e oko foki loa kit e onoono I te lotou site me nea lotou mea e fai luga i te internet.