Te lasiga o mea e tufagina ne Linux ne mea mo puipui (automatic software/sevesi updates, event logging, access control mo firewall functions). Kola e lasi loa e fakagalue ne default pela me ne vaega o te Linux build. Tin takitokotasi e fakatu olotou Linux workstation e tau o isi se lotou malamalama i te fakagaluegaga o te operating system, kae kafai e manakogina ke maua ne fakamainaga faopoopo (pela mai te official Linux distribution website, official online Linux forums io me ko te security mailing lists mo se vaega mea loa tela e masani o tufagina ne te Linux).
A Pokotiaga
Pokotiaga mai faifaiga
- Lasiga o pokotiaga pela mo te fakaloiloi, phishing, email masei mo te kaisoa o iloga kola e fai ki luga i tino e fakaaoga Linux pela foki loa mo nisi tino e fakaaoga nisi operating systems.
- Se lelei o filifiliga a tino fakaaoga, pela mo te password faitaugofie io me seai ne password, seai ne iloiloga mo te fakamau o mea tupu mo te seai ne configuring Linux software faka’lei.
Pokotiaga mai Technology
- Pokotiaga ki Linux workstation e mafai o fanaka ona ko te fakagalue ki sevesi se manakogina kae tiakina a network ports ke matatala ke vave pokotia.
- Te fakatamala o pono Linux software mo sevesi fakavave iko me seai loa, maise mo te lasi o fakasalalauga ki tulaga o vaivaiga.
- Fakatele o sevesi masani kola se ‘lei puipuiga, pela mote fakaaoga se fakatokaga ne fai loa ke fakaaoga network i tou kogakoga fua i luga i te internet.
Pokotiaga mai te Sonafai
- Social engineering, kaisoaga o fakamatalaga.
- Spam, Trojans, botnets, back doors, viruses, rootkits
- Se saga ki fakamaseiga o te sevesi.
- Seai se saolotoga ke avaka ki luga mea maua mai tou tulaga (privileges’)
Puipuiga ou fakamatalaga mo te workstation
Kamataga
- Sala ke maua te Linux operating system software (aofia ei binaries, set up files mo patches) mai koga kola fakatalitonugina, e fakatuagagina kae lauiloa, pela mo se Linux distribution CD/DVD mautinoa io me se Linux distribution website pa’tonu.
- Configure te Linux workstation file system mo ana vaega e fia katoa (pela mot e fakaoga fdisk (io me tai pau) ke faite se root partition fakatea, swp space, binary files mo se avanoaga mo files a tino fakaaoga.
- Aasi te ‘tonu mot e mautinoa o so se Linux operating system software mai mua o fakapiki (pela mo te fakapatonuga te lotou digital signature mo te/ io me ko te checksum value).
- Sa log in pela me se privilege user pela mo te root. Kae. Log in pela mese non-privileged user akauni kae fakaaoga te su command ke fakagalue ana galuega tausi/pulepulega.
- Fakaseaoga tena autorun feature (io me tai pau) ke fakagata ei mea tau fakasalalau ke fakapiki loa ia latou.
- Configure akauni a tino faakaaoga ke loka te vaega mai tua o te taimi toe fakalei e se galue (pela me se 15 minute).
- Ata tausi fakalei ke up-to-date linux build (pela mo te asiasi faeloa mo updates mo ponoponoga mo te operating system mo applications katoa)
Configure sevesi mo tino fakaaoga
- Fakaseaoga io me fakatapu so se sevesi tela se manakogina io me se strat-up script se manakogina (aofia ei latou e olotasi mo Bluetooth, USB, wireless network mo infrared).
- Sa fakaogapolokalame fakatele kola e se puipuigina faka’lei pela mo rlogin, telnet,tftp,ftp,rsh mo te rexec, kae fakaaoga remote login konei e puipuigina. Aveavega o file mo polokalme a te shell, pela mot e sftp,scp mo te ssh.
- Akauni a tino fakaaoga kola se manakogina (pela mo tino kami) mo potukau, kae fakamautinoa akauni a tino fakaoga katoa e manakogina ke fakamautinoa (pela, fakaaoga password) mai mua koi tuai o fakasaoloto ki te Linux workstation.
- Fakaaoga password kola e fuifaitaugina mo akauni a tino fakaoga te Linux workstation (pela, valu mataimanu te napa foliki, fakapulu fuainumela lasi mo foliki, napa mo nisi failoga).
- Linux workstation e manakogina vaega o faifaiga, te lasiga e pau katoa mo nisi computer io me ko operating system software e fakaaoga, aofia ei Windows and Apple Mac OS X (pela mo, puipuiga o te boot sequence, fakatokaga o saoilotoga o files, configuring event logging, fakamauaga o backups mot e iloiloga ki files mo faifaiga kola e tai falotolotolua).
- Kafai e manako koe ki se fautuaga e tai maina ‘lei mo pupui fakalei firewalls, virus protection, disk mo file encryption, puipuiga o email, web browser configuration, mo backup software), koe e tau o faipati mo te kau atamai ki olotu fautuaga mai se tino tokotasi io me se fakapotopotoga tela e galue loa ki luga i atamai tau Linux mo puipuigha o Linux.