E pela me seai se gataga o tino fakaloiloi o fai olotou amioga ke mafai maua mea e manako ki ei latou. Social engineering ne faite ko te mea ke faigofie te talia, mo akai fakaloiloi e fakataufai mo mea ‘tonu pela mo faletupe, pulusimani mo matagaluega te Maaloo masani foki o tai fakatalitonugina ona ko fakamatalaga o koe kola koa nofo foki mo latou.
Fakatusaga o Social Engineering
- Tali ki te email fakaloiloi fai mai me ia latou ko te faletupe io me ko te kau ne aumai ei tau credit card, matagaluega a te Maaloo, se fakapotopotoga e kau koe ki ei io me se website ne ‘togi mai sau mea e fai mai ke tautali kose i se link o avatu ou fakamatalaga ‘funa – pela mo te password, PIN, nisi fakamatalaga. Mea nei e fakaigoa ki se phishing.
- Ave ou fakamatalaga ki se tino fakaloiloi te na ne telefoni ki te kampane a koe mea ia ia mai te faletupe io te kau fai credit card io me mai pulusimani e fai se togafiti, Fesili mai ki fakamaoniga o fakamatalaga ‘funa ke mafai o faka’lei se fakalavelave, te mea nei e fakaigoa ki se vishing. Latou e fai ne tufatufaga faopoopo a courie; ke mafai o maua mai fakamatalaga o card io o card mea aka foki, e fakaigoa ki se courie fraud.
- Maua se telefoni mai se tino kae fai mai ia ia se tino mai se agent mo mea tau computer mo software. Kae fai mai me isi se technical fakalavelave. Latou pela loa me n tino ‘lei, tela koe mo ou taugasoa too ilalo o ave tou fakamatalaga login – tela ka iku ki te fakaloiloi mot e kaisoa tou iloga, sua feitu latou e aumai se remote access ke puke ne latou tau computer mo tau network, iku foki ki te fakamasei tau computer ne malware. Tino fai mai ia latou mai ‘IT Support’ i yau pisinisi e mafia o akai mai ki tau io me ko te password a tou taugasoa ko te mea ke mafai o fano ki oto i mea te kampane mo data.
- Puke kae faulu ki loto i tau computer USB sticks, memory cards, CD_ROM>DVD ROM io me ko nisi storage medium kola e tiaki valevale kae isi ei ne malware. Mea nei se baiting.
- Sona fakasaoloto te fakaaoga ne nisi tino tau computer, server mo mobile telefoni
Fakaseke mo social engineering takafia’toa
- Sa fakaasi ou fakamatalaga funa mo mea tau tupe a tau kampane io ko mea a tino e kau ki tau kampane, password, PINs, io ID numbers.
- Faeteete i tino mo fakapotopotoga kola e fakatau atu koe ki ei e aofia foki ei olotou card togi mea e ‘lei, kae se fakaasi olotou passwords. Masau me I faletupe ‘lei e faigata o fesili atu ki fakamatalaga totino ke avatu I email io me I telefoni,
- Kafai e maua ne koe se telefoni e akai mai ki fakamatalaga ‘funa io me fakapatonugina atu ke taku mai te igoa katoa loa o te tino ke sao loa te lalauga mot e napa ne telefoni mai ei.
- Sa tala so se mea e piki ki email e aumai I se koga seiloa ne koe.
- Sa click I luga I se link i luga i meli kola seiloa me ne aumai i fea. Kae fakagasue tau mouse mai luga o te link ke fakaasi mai tena tina fakatuatusiga, e fakaasi mai i te feitu fakamaui o tau screen. Faeteete manafai e kese mo te mea tela e fakaasi atu i te text o te link mai te email
- Sa fakapiki se storage device io me se CDROMs/DVD ROMs ki tau computer manafai ne maua mai se koga se mautinoa.