English

Avega o Tupe

E uke kii loa tulaga kola e mafai ei o fai at uke ave ne sene ki sua tino – mo faimalaga, akoga, fakalavelave tupu fafuasei, io mo fesoasoani ki kaiga. Ko isi loa ne sevesi aveave sene penei ko leva loa ne fakatuu mo fai vaega mea penei. Pela loa mo nisi sevesi lelei, tiga loa, tino fakaloiloi e mafai loa o fakaaoga ne latou o fai aofaga ki tino ke togi tupe atu ki kope mo sevesi kola seai ne olotou foliga.

A Pokotiagaa

E lavea ne koe i te website tenei, e uke kii mea fai e mafai ne koe o fai online, kae se lasi te tausi, kae mafai se tino fakaloiloi. Te mea fakaloiloi e ofia i te taumafai ke togi ki tua se kope io me se sevesi io ko te tafao ki luga i lotou manakoga pela e manako latou ke tai uke aka olotou sene, io me ko nisi lagona o latou totino. E isi loa ne laupepa fakapitoa io me mafai pefea o matea kae fakaseke mai faiga masei, kae isi foki loa ne auala masani kola a tino fakloiloi e fakaaoga ne tino fakaloiloi o faivalevale a sene a tino kola e aveave I sevesi penei ko te mea ke kaisoa ne latou a sene mai tino e fakaaoga sevesi konei:

  • Togi lafoga mai mua/ togi se lafoga fakaliloi maimua, nala te tino fakaloiloi ko fakatuu pela me se sui o latou mai kampane fai loan, fakaaoga pepa pela loa me ne pepa tonu ma kilo koe ki ei, emails, mo websites kola e mata pela me ne mea tonu kae fakatonu foki olotou lafoga mai mua o fai loan, kola e se ne mea e isi ne lotou foliga.
  • Fakaloiloiga o mea maua, kola tino fakaloiloi e taumafai o fakakole koe ki luga i feagaiga mo tupe teu io me ne mealofa ne mai ou kaiga kola ko oti ne mate ka e ke fesuiaki ki se lafoga ke togi atu.
  • Tino togi mea amiomasei kae seiloa, tela e mafai o avatu se cheque ka ke fakaaoga mo sukesuke te sevesi aveave tupe. Te cheque ka fakafoki atu kae ko koe ka panaki mo te togiga o te toe fakafokiga o sene ki te faletupe.
  • Togi fakasilia fakaloiloi, kola tino togi e avatu kia koe, te tino fakatau koloa ki tua se cheque pela loa me se mea tonu mo te aofaki e lasi atu i te togi tela ne lotomalie ei koulua, mot e fakamtalaga me kaia e lasi atu ei te aofaki mo te fakatagi ke avatu la sene kona e silia.
  • Tino galue fakaloiloi, kola e ofo mai kia koe se galuega io me galue mai tef ale avanoaga pela loa me se mea tonu. Koe ka aavatu se cheque e pela loa me se mea tonu mo togi mea kola mo kamata te galuega. Kae fai mai ke toe togi atu te tupe silia, io me togi atu lafoga mai mua togi o tau galuega io me se lafoga fakatalitonuga o tau galuega.
  • Failoga mai Tafaoga Tupe, kola koe ka sokotaki atu kae fai atu me manakogina ke avatu ne sene mo fakatoka lafoga mo nisi mea aka ke mafai o puke tau failoga – io me ka maua ne koe se cheque seiloa me mai fea io me se fakatonuga kea vatu ne sene mo fakatonuga me togi pefea sene kia latou ka eke togi fakavave togi atu kae fai mai ke toe togi atu se aofaki o mea kola ne fakatoka pela mo lafoga valevale.
  • Fale togi (Rent) fakaloiloi, tela koe e fakaloiloi ke togi tupe ki se fale e rent ne koe, io me te landlord a koe ka avatu se cheque masei mo se togi, kae ko fai mai me mko fakaseai se rent ka eke fakafoki atu a sene ki te address tela ne aumai ei te tusi kit e tino tena ne fai o rent.
  • Mea fakateletele fakaloiloi, koe e fakaloiloi ke a vatu ne sene ke taofi se meafakateletele tela e fia togi koe ki ei – io me togi te ‘avega i te vaka’ – io te tino fakatau ne avatu kia koe se cheque masei mo te deposit, ka fakaseai te feagaiga kae ka ave ai te sene tena ki te tino tela ka togi ne ia.
  • Fakamaoniga o te mea ‘togi fakaloiloi, tela koe e fesiligina ne se tino fai fale togi io me se tino fakatau motoka ke ave ne sene ki se tino o tou kaiga ke fakatalitonu ai me lava,loa au sene mo rent io me mo togi te motoka. E fai mai kea vatu kia latou se copy o te avega mo fai se fakatalitonuga , kae tela la e puke fua ne latou a sene mai te fakaoga o ID fakaloiloi fakaaoga te igoa o te tino ne ave ki ei sene.
  • Mea tupu fafuasei/tupuna fakaloiloi, kola tino fakloiloi e fai me ia latou e masaki, ona kola tou ne taa ne se tino io me ne puke see ne pulusimani kae nei koa seai loa ne lotou sene, io me fakaloiloi pela me tupuna io me ne tamaliki kola ko seai ne sene.
  • Kapotaeka Online Fakaloiloi, mafai koe ne peti i se mea kae ne fakailoa atu me i te tino ea ia te mea e manako loa ke togi atu ki sene e avatu akauni ki te akauni mai se sevesi fakaloiloi se igoa fakaloiloi tena la ko fakaaoga sona iloa fakaloiloi mo tapale a sene.
  • Sua mea, koe mafai loa o seai sau mea e maua, kae sokotaki atu loa se tino fakatea o ofo atu se mea loa e tai pau kae fai mai kena fakalele atu te sene. Tagai la i ei seai loa ne mea.
  • Famau, Sautalaga vaa fakataugasoa fakaloiloi, kafai e fai se vasia fealofani i luga online mo se tino tela se fakaloiloi, ko fakaloiloi ne ia koe ke avatu ne sene mo togi tona vau ke fetaui koulua io me se fakalavelave e tupu.

Fakaaoga koga aveave sene.

  • Sa ave sene mo togi a lafoga io me fakatokaga o lafoga mai fakapotoptooga tafaoga ki sene,
  • Sa fakaaoga ne koe se fesili mai au sukega pela me sepuipuiga io me se lafoga o tre faitegao puipui au faifaiga ki au sene.
  • Sa avegina au fakamatalaga o au faletupe ki nisi tino o pisinisi seiloa ne koe.
  • Sa kave ne sene mai mua o maua tau loan io me se credit card.
  • Sa avegina loa ne sene ki te tino tela koi fai pela me ka vau o galue ia tatou.
  • Sa togi muamua so se mea, me ne lafoga io me se togi o te motoka.
  • Sa togi muamua so se mea, me ne lafoga io me ko te rent o te fale koutou.
  • Sa avegina loa ne sene mo togi mea tupu fakafuasei koi tuai o fakapatonugina te fakalavelave se mea tonu.
  • Sa avegina ne sene mai te cheque i tau akauni ke oko loa ne fakapatonu mai e mafai o lau i vaiaso.
  • Sa avegina sene mo togi mea online.
  • Sa talagina loa se mea e fakapiki atu , io me talagina se link, mai so se email tela seiloa ne koe kae fai mai ia ia se sevesi aveave sene.

Kafai koe ko oti ne fai mo Tino pokotia i mea fakaloiloi

Sokotaki ki kampane panaki mo sevesi aveave sene katoa fakavave. Kafai ko oti ne togi ne koe sene kae seki puke ne tino mai sua feitu, e mafai ne koe o taofi te avega o te sene.

Nisi fakamatalaga

See Western Union’s consumer protection advice

See MoneyGram’s consumer protection advice