English

Ratting – Remote Access Trojans

A koe e fakaaoga tau computer io me ko te mobile device mo galuega kesekese ote aso kola totino io me kola funa, tela te mea e taua kii loa te fa’eteete ite fai a puipuiga mai viruses mo spyware. Tasi te vaega o spyware tela ko gasolo loa o lauiloa e fakaigoa ki te RAT (Remote Access Trojan), tela a tino amio masei e kafi o fakaaoga tau computer io me mobile device o puke malo ke maua au fakamatalaaga totino io me lamalama kia koe. Te mea nei e iloa me se ratting.

RATs e masani o download aunoa mo te lavea, mose polokalame tela ne manako koe kiei – pela me se tafaoga – io me ne piki ise email ne avatu kia koe. E mafai o fai ne faifaiga e pau mo software tonu. RATs e mafai o mafa te lavea ona me e se masani o fakaasi i luga i fakasologa o polokalame io me ne faiga a koe e fakaaoga, io me lavea ne koe me isi se pokotiaga ki fakaletega tau mea faigaluega.

RATs ko gasolo loa o lasi te fakaaoga mo puke malo a webcam, mote fakamoemoega ke fakaaoga a vitio io me ko ata mo fakatogafiti ke maua a tupe io me niisi vaega manakoga taugatonu.

A Pokotiaga

  • Te nofo alamati (aofia iei te pei fakavitio) mai tau webcam. I niisi faiga, a latou e faite ke fai penei aunoa mote fakaola te moli, tela la a koe e seiloa ia koe e lavea ne tino.
  • Au mea fai online e lavea mai ne tino (aofia iei a websites kola e fano koe kiei, tino e email koe kiei, au mea e taipa.
  • Te puke au fakamatalaaga funa maua ne tino – aofia iei au akauni ite faletupe mo fakamatalaaga social security.
  • Te fakaaoga pela me se vaega ote botnet ke fakasalalau a viruses mo niisi malware.
  • Te format au computer drives.
  • Te solo au files mo file systems, download io me fuli.

E Fakaseke Pefea mai te Ratting

  • Fakamautinoa me ite antivirus/antispyware software e lei kae fakafou saale mote firewall e ola i taimi katoa e fakaaoga tau computer io me se mea faigaluega aveave.
  • Sa too i takolekolega ke download polokalame io me ko apps kola e se mai i koga e fakatalitonugina, me a latou e mafai o isi te RATs mo niisi malware.
  • Download a fakafouga ki au polokalame mo apps manafai ko fakailoa atu ke fai… a latou e masani o aofia a security fixes.
  • Fai fakalei i links e paki koe kiei i loto i emails – e mafai o iku ne phishing.
  • Fa’eteete ite tala a mea piki i emails, kafai foki ne foliga pela me ne mai i tino e iloa ne koe.
  • Fakamao mai website kola e masalosalo koe kiei mo torrent downloading. E uke a downloads e tapu i lalo ite tulafono kae se auala taua ki te vaega cyber-attack tenei.
  • Pulou tau webcam kafai koa se fakaaoga, me se vaega e piki i loto io me fakapiki ki luga.

Kafai koe mafaufau me ia koe ko pokotia ite amioga tenei e lavea ne tino a koe mai i tau webcam

Lipoti temea ne tupu ki te ofisa pulisimani.

Onoono foki

Fakamatalaga o muna

Trojan

Software posing as an authentic application, which actually conceals an item of malware. Term comes from Trojan Horse in Greek mythology.

Download

Ke mafai o maua mea mai luga i te internet, penei mo se mea fakapiki ki te email io mai se computer se koga mamao seiloa ki tau hard drive totino.