Cybertstalker e mafai loa se tino seiloa ne koe io me se tino e iloa ne koe (nisi taimi se famau a koe muamua), kae uke kii loa pogai valevale. Te lasi te fakamoemoe io me ko te manakoga o se tino alamati, ko te lasi foki o fano mai se online channel ki sua mea ke oko loa ki te taimi ou mea iluga online ko maua ne latou. E masani latou o maua lotou fakamatalaga kia koe mai i ou fakamatalaga totino online, tala o au sene, tala i au famau, tala i au mea fai masani mo tou olaga faka te galuega mo te koga e nofo koe i ei,
Te fakamatukaga
- Kaisoa iloga – ko ‘nofo mo te malosi o fakatonutonu ou saolotoga
- Maua atu ou akauni online ko oti pukegina.
- Maua atu ou fesokotakiga totino ko oti ne puke kae fakaoaoga
- Tou koga nofo mo te mafai o sala koe ki GPS i luga i mobiles, mea sala mo spyware i telefoni.
- Maua atu ou tala toetoe kae faka’paa i luga i social network mo nisi sites.
- Maua atu website fakaloiloi, blog mo social networking sites ne faite ne koe.
- Tino e fai pela mo koe e fakaaoga mo alamati tino, fakatulaga koe pela me ko te tino agasala.
- Se fakatalitonugina koe i mea fakasalalau mo nisi potukauga online.
- Se fakatalitonugina i tou koga galue
- Maua fakamatakutakuga mai email/instant messaging
- Alamatiga mo te faimanea ou kāiga, taugasoa mo tino masani mo koe (te masani te tino alamati e fesokotaki ki se toko 21 tino masani mo te tino pokotia)
- Fakaaoga ou ata
- Nisi tino e fakaitaita ke olo atu o ta koe
- Fanaka loa ki luga ki tulaga o taua ki lima
- Te tino alamati ko pule i au akauni online
- Pokotia ne te Mafaufau se toka (Post-Traumatic Stress Disorder)
Puipui koe mai Cyberstalking
- Toe onoono me nea fakamatalaga kia koe e maua online kae taumafai loa ke moa e too uke.
- Masani saale loa o fuli tau email mo password mo au akauni taua online ke mafai o puipui.
- Toe onoono ki ou mea totino funa mo ona puipuiga
- Fakamao mai public forums
- Fakamautinoa me i au computer mo mobile ko oti ne fakafoou lotou antispyware software installed kae galue.
- Fakamautinoa i tau wireless hub/touter e puipuigina kae galue.
- Vagana e galue koe i se web page e ‘lei, sa avegina io me puke ne mea totino manafai koe e fakaaoga WiFi kola e avanoa ki so se tino.
- Faka tapula te aveave ou fakamatalaga totino/sene on io me offline
Kafai koe ko pokotia ne Cyberstalking
- Fakamaopoopo kae fakamau ke uke au fakamaoniga ki te mea e mafai.
- Lippoti te alamatiga ki pulusimani
- Sala ki se fesoasoani mo se ‘lago mai fakapotopotoga taua o sala ‘cyberstalking’ online
- Te lasiga o social networking sites e isi ne lotou auala o lipooti vaega fakalavelave penei, pela mo te Facebook, click here, Twitter e isi se pate – Tweet ‘Report Tweet’ i ana apps katoa mo tena website.