English

Fakaaoga te computer i koga valevale

Te fakaaoga o te computer, smartphones mo tablet i koga valevale nei ko pela mo se mea koa masani ki ei te fakaaoga i fale io me i ofisa. Tiga me fakaaoga tau mea totino – io se computers ne maua i loto i te koga internet io me i te faletusi – e isi faeloa ne nai fakamatakuga manafai koe se ata faeteete.

A Pokotiaga

  • Tino e mafai o maua ne latou a mea e fai online mafai koe e fakaaoga se wireless network tela se puipuigina io me soli tulafono.
  • ‘Shoulder surfing’ – tino e lavea ne latou tau screen.
  • Kafai ne kaisoa io me galo tau computer, smartphone io me tablet.
  • Malware, aofia ei spyware, i computer kola e fakaaoga ne so se tino.
  • Kaisoa ou fakamatalaga totino mai, io me maua mana sukesuke ki mea ne fai mai mua i luga i te computer tela e fakaaoga ne so se tino.

Puipui koe

Tau computer/smartphone/tablet totino:

Te mea loa fakamataku e olotasi mo fakaaoga o au mea totino i koga valevale, ko te WiFi me e mafai o see fakatalitonugina me lelei, tela ka mafai ei ne so se tino tela seai sena saolotoga o matea au mea katoa ne fai online. Te mea ne aofia i ei te mafai o maua ne latou tau password o faitau a email totino. Mea nei e mafai o tupu manafai te sokoga ma tau mea fagaluega mo te WiFi e se encrypted, io me se tino ne faite se spoof hotspot tela ka fakaloiloi ne ia koe mafai koe o fai aka me se mea ‘lei.

Mo te encrypted connection, a koe e manakogina ke faulu se ‘ki’, tela pela tai penei o na foliga: 1A648C9FE2.

Io me ka mea, koe e manakogina ke log on ke mafai koe o fano ki te internet. Te mea nei ka fakaasi ki te tino e fakagalue ne ia ia koe ko online i se koga internet io me se faletalimalo. Toe ititi loa ko seai se puipuiga i te encryption.

Te WiFi fakaaoga ne so se tino e saogalemu.

  • Vagana koe e fakaaoga se web page tela e puipuigina, sa avegina io me puke a fakamatalaga totino manafai koe fakaaoga WiFi e fakaaoga ne sose tino.
  • Kafai e mafai, fakaaoga loa au data ne togi io, manafai e mafai, WiFi a te Maloo kola e seai se togi.
  • Tino fai pisinisi e manako o olo ki olotou corporate network e tau o fakaaoga se encrypted Virtual Private Network (VPN) tela e puipuigina.
  • Fakamautinoa i tau antivirus/antispyware software mo firewalls kola e fakaaoga e aoga tonu kae ne faka’fou koi tuai o fakaoga ne koe a WiFi kola e fakaaoga ne sose tino.
  • Te sua mea e tau o fai, e mafai ne koe o fakaaoga tau dongle (mobile broadband), tela e sepuipuigina o tena sōkoga. Mea nei e maua i te togi masina io me togi taimi fakaaoga.
  • Sa tiaki valevale tau computer, smartphone io me tablet i koga se levea ne koe.
  • Ke iloa ne koe me kooi e nofo pili mai kia koe kola e mafai o mataonoono mai me nea au mea fai online. Mafaufau o fakaaoga se privacy filter tela e mafai ne ia o pono te lavea mai o tau screen ne tino kona e nofo i ou tafa. Se mea pela mo te 3M product, ana fakamatalaga konei.

Computer fakaaoga ne so se tino

  • Fakamao mai te aveave o mea tau sene tela ka fakaasi ei au password taua io me ko fakamatalaga totino o koe pela mo napa o credit cards.
  • Kafai e maua ne koe, fakaaoga a web-based spyware detection program kola e fakamaonia mo scan spyware mai mua e fakaaoga se computer se fakatalitonugina tela e fakaaoga ne so se tino.
  • Kafai ne fakaaoga ne koe te internet, fakamautinoa me ne fakaaoga ne koe a mea faigaluega i te browser mo solo a files mo cookies kae solo tau browsing history.
  • Puipui so se password tela ne fakaaoga ne koe i te fakaaoga ne koe te browser internet option menu. Kafai e masalosalo koe, filifili te browser option.
  • Mafaufau o sui te password tela ne fakaaoga ne koe i computer kola e fakaaoga ne so se tino ma oko koe ki te fale.
  • Kafai ne fakaaoga ne koe se webmail akauni pela mo te gmail, Hotmail io me Yahoo! o faitau au email, ke mautinoa ia koe e fakaoga se web link tela e ata puipui.
  • Faeteete me ko oi e onoono mai luga i ou tuauma.

Onoono foki

Fakamatalaga o muna

Wi-Fi

Onoono ki te 'wireless network'.

Virtual Private Network

Virtual Private Network: se faiga ke faite se sokoga puipui i te vasia o poini e lua i luga i te internet. Masani o fakaaoga fua mo fesokotaki mai te pisinisi-ki te sua- pisinisi.

Malware

Software fakaaoga io me faite ne hackers o faka’see a galuega a computer, fakamaopoopo fakamatalaga taua, io me mafai o fakaaoga ne ia fakatokaga a computer totino. Fakatoetoe mo pati konei ‘malicious software’.

Encrypted

Te faiga o fuli a data ki luga i cipher text (ne vaega a code) ke fai moa e maina tino kola e seai ne olotou saolotoga ki ei.