A money mule se tino e aveave tupe kaisoa i vasia o fenua, lasiga o taimi se iloa ne latou ia latou e fakaaoga mo fai uiga fakaloiloi. Pela me se vaega o money laundering. Te muna ‘mule’ e vau mai te fakamunaga ‘drugs mule’, se tino e fakagalue mo aveave vailakau malosi (drugs) mai te tino fakatau vailakau malosi.
E ui lo ate money mule se kau ki loto i te agasala tela e maua ei a tupe – kae seiloa me ia latou e fakagalue a tupe ma’sei – latou e fai loa pela me galue soli tulafono.
A Pokotiaga
- Koe ne fai atu se tino ke faulu ne sene ki tau akauni I te faletupe kae fakamuli ko ave ei ki sua koga (masani loa ki se fenua fakatea), e mafai o togi atu se aofaki sene io me mafai koe o fakamatakutakugina.
- Koe ne ofo atu se galuega tela e aofia ei te aveavega o tupe i tau akauni i te faletupe.
- Tino fakaloiloi e ulu ki loto i tau akauni o aveave a tupe kola ne kaisoa.
- Koe ka maua kae fakasala. Faletupe mo pulusimani e lasi kii loa te lotou mafai o maua o money muling kae ko fakasalaga e mafai o ‘mafa ki loa, e aofia ei te ‘pei ki te falepuipui. Koe ka maua atu e agasala i te money muling e mafai foki o pokotia ei tau galuega io taau akoga, kae pela foki mo te tulaga fakaaloalogina i aso mai mua.
Puipui mai money muling
- Faeteete mai ofo ki galiuega kola e aofia ei te aveave o tupe a nisi tino ki loto io me ki tua o tau akauni totino. Aaasi me i tino kona e fia fakagalue koe ne galuega tonu.
- Faeteete o emails io me nisi vaega akai kola e fai mai ia latou ne tino mai kampane mai tua e ‘sala sui mai ‘tou fenua ke fai pela me se ‘tino aveave tupe’ io me se ‘tino fakatoka togi o mea’ ke fai mo sui mo se vaitimi, nisi taimi ke fakatafa mai ‘togi mafa o te faiga o te galuega pela foki mo lafoga o te fenua.
- Sa taliagina loa ko tau akauni i faletupe e fakaaoga ne se tino fakatea.
- Sa fakaasi ou fakamatalaga login o tau akauni – username, password mo te fakatalitonuga – ki se tino fakatea i te ofo ki latou ou fakamatalaga io me ko te fakatamala i au mea totino.
- Se fai pela ona foki ko tou taugasoa io me se kāiga e aveave tup emo nisi tino, se ko tena uiga i ei me se ‘lei tela e tau o fai.
- Tiga loa e lasi tou manako ki tupe, sa taumafai loa o kau ki money muling, kae masaua,,, me kafai e isi se mea tela ko too lei ke mafai o tonu, kaati ko ia loa tena.
Kafai e fakatau koe me ia koe ne fai atu ke pela me se money mule
- Sa taumafai loa ke to koe i lalo i fakaosoosoga o kau.
Nisi fakamatalaga
- Tamaliki ko latou loa e taketi ne tino fakaloiloi kola e sala ki money mules. Kafai koe falotoloto lua faipati ki tau tino e fautua kia koe ki mea tau tupe.
Kafai ko oti ne fakailoa ne koe au akauni i faletupe io me ko maua ne koe a tupe i loto i tau akauni kae mafaufau koe me kaati se money mule fakaloiloi
- Fesokotaki ki tau faletupe fakavave loa.
- Lipoti ki pulusimani