A Pokotiaga
Maua ne koe text fakaloiloi kae fai pela me mai se fakapotoptoga e fakatalitonugina io me se tino ne fakaloiloi ne tino amio masei pela me ko ia, e aofia ei latou konei mai lalo:
- Tau faletupe, fakailoa atu me isi se fakalavelave ki tau akauni pela me se faifaiga se masani ki ei io me ko seai ne sene.
- Tino fakatau, e avattu a ‘vouchers’ io ‘card mealofa’.
- Se technology provider pela mot e Apple io me ko te Google, fakailoa ‘ke toe fakapa’tonu se akauni’.
- Se kampane tufa afiafi, fakailoa atu ia koe e manakogina ke ‘fakapatonu me ia koe e manako ke fakaoko atu te afiafi’.
- Te kau aolafoga, fakailoa atu me ia koe ‘toe fakafoki atu au tupe’. Te fakamaumauga tenei e oti ‘lei kae katoatoa.
- Nea mea e masani o aofia i so se fekau smishing:
- E fakatonu atu ke fano koe ki se website io me ke telefoni koe ki se napa e fakailoa mai ne latou.
- Latou e tafao ki lagona o tino mo lotou manakoga, pela mo te talitonu, lotonaunau ke maua se togi tai mama io manako ke maua te alofa io lauiloa/tulaga.
- Latou e lasi loa te fakatulaga io me fakaataata mai te manakogina kef ai sau faiga fakavave me se saga koe ki se mea tupu io me fakaaoga ne koe te ofo.
Websites ne aasi koe ki ei e auala i fekau smishing e lasi loa se fakatagi mo fakamatalaga ‘funa io me fai ne latou tau mobile e soko ki te internet ke pokotia mai malware. Faipatiga i telefoni ne fai ne koe o tali atu e mafai loa o akai mai ki ou fakamatalaga ‘funa, io me se napa telefoni tela e ‘togi mamafa ko mafai ei o faopoopo se afaki lasi kii loa ki te togi o tau telefoni.
E fai pefea ke fakaseke koe mai tulaga pokotia mai Smishing
- Sa tala se link mai fekau mai loto i text vagana ko koe 100% talitonu me ne mea ‘tonu kae ‘lei olotou fakamoemoega.
- Se fakavave o mafaufau ki au mea e fai maimua o tali ki te text.
- Fesili kia koe me ko te tino ne mai te text, me ‘tonu, me tonu loa ne fesokotaki mai e auala i te text tenei.
- Ke atafia ne koe fakamatakuga o mea tau sene io me ko ofo kola pela me too ‘lei ke mafai o tonu, me nea tonu loa mea konei.
- Kafai e masalosalo, faipati kit e napa tonu o te fakapotopotoga io me ko te tino tela ne fai pela me ne aumai ei te text, o aasi me se mea tonu.
- Masaua me tig ate text pela me ne aumai mai se tino e talitonu koe ki ei, te lotou napa e mafai loa ko oti ne hacked io me fakaloiloi.
- Sa tali ki fekau mai text. Kafai ne koe ko mafai ou fakamatalaga o faopoopo ki tr ‘sucker list’ mo koe ka lofia i te lafu o email pena.
- Sokotaki ki tou mobile network provider kef ai se faiga fakavave ke poloka napa kola e fakamafua mea masei – aofia texts fakaloiloi – i te lotou networks.
Kafai e isi au sene e galo mai smiching text, io me i nisi faifaiga fakaloiloi
Lippoti ki pulusimani.