English

Safe Linux Use

Te page tenei e avatu fautuaga i luga I te toe mea tau ai faifaiga kola e taugatonu mote puipuiga Linux workstations. E aofia iei fautuaga mo tino kola e fakagalue takitasi a Linux workstations (pela mo fale io me pisinisi foliki e fakaaoga ne latou).

Te taulasiga o Linux distributions fou e avatu ne nai vaega puipuiga mama (automatic software/service updates, event logging, access control mo firewall functions), kola e masani o fakatu mai te fakatokaga pela me se vaega ote faitega ote Linux. Tino takitasi e fakatu se Linux workstation e tau o isi se malamalama mama i te operating system, kae kafai e manakogina ke maua ne fautuaga faopoopo ( pela mote Linux distribution website tonu, official online Linux forms io me ko te fakasolooga o igoa o te security mailing mo latou kola e fakaaoga fua te Linux).

A Pokotiaga

Pokotiaga Amioga

  • E uke a pokotiaga pela mote fakaloiloi, phishing, spam mote kaisoa iloga e autu ki tino e fakaaoga Linux pena foki mo tino kola e fakaaoga niisi operating systems.
  • Filifiliga se lei a tino, pela mo passwords se malosi io me seai, te se iloilo fakalei a mea tupu mo te se fakatonu te Linux software fakalei.

Pokotiaga Tekinoloti

  • A pokotiaga ki Linux workstations e mafai o fanaka ona kote fakatele sevesi se manakogina kae tiaki network ports ke matala.
  • Te se mafai o faite Linux software mote sevesi fakavave io me seai, maise mo vaivaiga kooti ne fakapula.
  • Fakatele sevesi kola se puipuigina, pela mo te fakaaoga a system ne faite mote fakaaoga ne local area network i luga ite internet.

Exploitation Risks

  • Social engineering, kaisoa fakamatalaaga.
  • Spam, Trojans, botnets, back doors, viruses, rootkits.
  • Denial of service attacks,
  • Unauthorised Privilege escalation.

Puipuiga au fakamatalaaga mote Workstation

Fakatoka o Kamata

  1. Fai ke maua te Linux operating system software (aofia iei binaries, setup files mo patches) mai koga fakatalitonugina, fakatuagagina kae lauiloa, pela mo se tinaa Linux distribution CD/DVD io me se Linux distribution website tela e tonu.
  2. Fakatonu te Linux workstation file systems mo vaega e uke (pela mo te fakaaoga disk (io me pau) kite faite a vaega fakatea ote root partition, swap space, binary files mote users file space).
  3. Onoono kite fakamauniga o Linux operating systema software katoa koi tuai o faulu (for example – mai te fakamautinoa olotou digital signatures mo/io me koe te checksum values).
  4. Fakaseke mai te log in me se privileged user pela mote root. Iloa te fai penei, log in pela me se non-privileged user account kae fakaaoga te su command o fai a administrative tasks.
  5. Tapale te autorun feature (io me pau) kote mea ke se fakatu te media ia ia.
  6. Fakatonu user accounts ke loka te fakatelega mai tua se leva ose taimi kooti ne fakatonu kafai seai se mea e tupu (pela, 15 minute).
  7. Fakatumau se fakafouga ote Linux fuild (pela mai te aasi i taimi masani ki fakafouga mo patches mo the operating system mo applications katoa).

Configuring Services mo Users

  1. Tapale io me fakagata a sevesi katoa kola se manakogina mo start-up scripts kola se manakogina (e aofia iei latou kola e sokotaki mo Bluetooth, USB, wireless networking mote infrared).
  2. Fakaseke mai te fakaaoga administration polokalame se puipuigina pela mote rlogin, telnet, tftp, ftp, rsh mote rexec, kae iloa te fai penei, fakaaoga remote login puipuigina, file transfer mote shell polokalame, pela mo te sftp, scp mo te ssh.
  3. Tapale user accounts kola se fakaaoga (pela mo te, guest) mo putukau, kae fakamautinoa user accounts katoa e manakogina ke fakatalitonu (pela, mote fakaaoga a password) koi tuai o talia ke ulu ki loto i te Linux workstation.
  4. Fakaaoga passwords malosi mo user accounts katoa i luga i te Linux workstation (pela, fakafoliki kite valu mataimanu, mix mo maitaimanu lasi, foliki, alphanumeric mo mataimanu fakatea).
  5. Te puipuigina Linux workstations e manakogina se vaega faifaiga, te lasiga tela e taua ki computers katoa tiga me tefea te operating system software e fakaaoga, e aofia iei te Microsoft Windows mote Apple Mac OS X (pela, puipuiga te boot sequence, setting the permissions o files, configuring event logging, fakatonu iei backups kae iloilo me isi ne faifaiga se tonu i files mo mea e fai).
  6. Tino takitasi kola e manakogina fautuaga fakamatalaaga mo puipui Linux workstations (aofia iei firewalls, virus protection, disk mo file encryption, puipuiga email, web browser configuration, kae backup software) e tau o sokotaki mose tino poto ki fautuaga mai se tinotokotasi io me se fapotopotoga kola e fakapogai lotou pot oi Linux mo Linux security.

Fakamatalaga o muna

USB

Universal Serial Bus: te auala matea e soko ei computers mo nisi mea aka pela mo external storage, keyboards mo MP3 players. 

Spam

e-mail fakaloiloi mai se pisinisi. E iloa foki pela me se junk e-mail.

Social engineering

fakaaoga se offline fakaloiloi ke mafai o ulu atu ki se fakatokaga puipui io me ki fakamatalaga totino, pela mot e fakaloiloi te technical support agent me ko koe te tina tino.

Linux

Se operating system tela e matala fua kae avanoa e seai sena ‘togi.

Encrypted

Te faiga o fuli a data ki luga i cipher text (ne vaega a code) ke fai moa e maina tino kola e seai ne olotou saolotoga ki ei.

Bluetooth

Se vaega o se sokoga uaelesi i koga pili i te vasia o mea faigaluega penei mo telefoni mobile, mea fakalogologo mo computer.