English

Spam mote Scam email

Email se auala e gali te fesokotakiga fakatasi mote auala foki ki kamupane ke kafi o fakailoa atu ki luga i olotou kope mo sevesi fou. Tiga iei, email e masani o fakaaoga ke kave a mea se manakogina tela kote sili, i te fakafiufiu kae i taimi o te masei, tafasili ite masei – tela e faite iei fakalavelave ki tau computer mo koe.

A mea konei e aofia latou konei mai lalo:

Spam (or Junk) email

Te lasiga o email kola e kavekave i aso katoa ne email se manakogina.

E aofia iei latou konei:

  • Fakasalalauga, pela mo online pharmacies, pornography, dating, gambling.
  • Aofaga ke vave o maumea mo aofaga ke galue mai if ale.
  • Fakapulaga fakaloiloi i virus.
  • Fakapulaga ki salaga tupe mo tino mativa.
  • Emails seni kola e aveave ki tino (ukega o taimi ke maua se ‘good luck’).

E maua pefea ne spammers tau email address

  • Te fakaaoga software e galue loa ia ia ke maua tuatusi.
  • Takolekolega tino ke faulu olotou fakamatalaaga i luga i websites fakaloiloi.
  • Te hack ki loto i websites fakaloiloi ke maua fakamatalaaga o tino fakaaoga ne latou.
  • Togi o tusiga emails mai niisi spammers.
  • Te kami o tino ke paki ki luga i websites fakaloiloi kae fai pela me ne spam email e fakailoa mai me ne sevesi ke fakaseai emails.
  • Mai igoa/tuatusi i luga ite cc line, io me i loto i te foitino o emails kola kooti ne kave kae ko latou kola ite email muamua siki solo.

Te amioga ki te tali ki spam email e fakamautinoa ki spammers me i te tuatusi o tau email e tonu loa.

E lavea pefea spam

Spam emails e mafai o isi ne foliga o fakaasiga fakamataku konei:

  • Seiloa ne koe te tino ne mai ne ia.
  • E isi ne nai seega o mataimanu (pela ‘p0rn’ mote leai) tela e fai ke fakaloiloi a spam filters.
  • E ofo atu se faiga tela ko too gali ke fai me se mea tonu.
  • E isi se ofo atu fakavave mose taimi e oti iei (pela “Togi nei kae maua ne koe te 50% toese).
  • E isi se akai ke kave se email ki tino e tokouke, kae mafai o ofo ne tupe mote fai te mea nei.
  • E isi se fakapulaga fakamataku kise virus.
  • E isi ne tusitusiga e fakapiki, kola e mafai o aofia iei .exe files.

A Pokotiaga

  • E mafai o isi a viruses mo spyware.
  • E mafai o fai me se auala mo fakaloiloi online, pela mo phishing.
  • Email se manakogina e mafai o isi ne ata masei.
  • Te fai fakasologa o sologa e fakamaumau taimi kii.
  • E puke ne ia avanoaga vasia i tau inbox.

Email Scams

Scams e masani o kave ise auala o te spam email (kae masaua, me i spam emails katoa e se ne scams katoa). Scams e fakapogai ke takolekole koe ke fakaasi a fakamatalaaga taua kola e mafai iei o fai ne vaega aofaga fakaloiloi e uiga mo koe io me kaisoa tou iloga totino.

Vaega o email scams e aofia iei:

  • Emails e ofo atu mea tau tupe, faiga aoga ki te foitino mo ou lagona kola i te tonuga e autu ki te uke o vaega fakaloiloiga.
  • A latou konei e aofia emails kola e fai me mai i tino ‘fakatalitonugina’ pela mote faletupe, ofisa tau tax io me sose koga aka tela e isi sau akauni online (io me ikai). A latou e akai atu ke paki kise link ko fakaasi iei ne koe ou iloga totino.

Phishing emails

Phishing se scam tela a tino amio masei e kave a emails ki se tau afe o tino. A emails konei e fakaloiloi me aumai i taletupe, kamupane o credit card, online shops mo sites kola fai kapotaeka pela foki mo niisi fapotopotoga fakatalitonugina. A latou e masani o fakaloiloi koe ke fano ki site konei, pela mo te fakafou tau password ke fakaseke a koe mai te fakagata o tau akauni. Te link tena ite email e fano kise website tela e foliga pela me kote mea tonu kae tela la se mea fakaloiloi fua ke fakaloiloi a tino ke faulu olotou fakamatalaaga ki loto.

  • Te email e mafai o foliga me pela e vau mai se koga e tonu. Emails fakaloiloi niisi taimi e fakatu mai ne mataimanu konei, kae ko tino fakaloiloi ko gasolo loa o poto kae fakaaoga tekinoloti fou, tela la e mafai foki loa o seai ne mataimanu konei. E mafai foki o isi sou igoa mo tou tuatusi iei.
  • Te tuatusi ote email o te tino e mai iei e mafai o kese mai te tuatusi o te website ote fapotopotoga tonu.
  • Te email e mafai o se fakaaoga te igoa tonu, kae e fai se fakatalofa se fakamailoga pela “Talofa koutou tino togi kope.”
  • Te email e mafai o se fakaaoga tou igoa totino, kae mafai o fakaaoga se fakatalofaga e penei” Kia latou tinofakaaoga”
  • Se lagona ke fakavave; pela, e fakamataku kite tino ke vagana ke gasue fakavave o fai te mea ka mafai o pono tau akauni.
  • Se website link e lauiloa. Latou konei e mafai se mea fakaloiloi io me tai pau mo te tuatusi tonu, me ise mataimanu fua e tasi e fakauiga me kese te website tena.
  • Se akai ki fakamatalaaga totino pela mote username, password io me ko fakamatalaaga faletupe.
  • A koe ne seki fakamoemoe ke maua ne koe se email mai te fapotopotoga tena ne mai iei.
  • A pati ote email katoa e mafai o tuu mai luga ose ata iloa te tuu pela mote masani loa o tuu ia latou.
  • E isi se link e tuu i loto ite ata o kave koe kise sua site fakaloiloi loa fakatea.

Use email safely

  • Sa tala emails kola e mafaufau koe ne scams.
  • Sa fakalele emails kola e mafaufau koe ne scams.
  • Sa tala tusi fakapiki mai koga seiloa.
  • Kafai koe isi se masalosaloga, fesokotaki kite tino io me kote fapotopotoga tena ne mai iei te email…e lei atu te saogalemu iloa te see o koe.
  • Sa fakavave o paki ki links i loto i emails mai koga seiloa ne koe. Kae, fakatele tau mouse pointer i luga ite link ke fakaasi te koga tonu e fano kiei, e fakatu ite koona fakamaui mai lalo o tau screen. Fa’eteete kafai tenei e kese mai mea e fakatu ite pati ote link mai ite email.
  • Sa tali ki emails mai koga seiloa ne koe.
  • Sa fai ne togi io me togi ki fapotopotoga sala tupe ona kote tali ki spam email.
  • Sa paki io me ‘solo’ io me tali ki email kola se manakogina.
  • Onoono ki junk mail folders i taimi masani manafai e isi se email tonu e fano kiei fakafuasei.
  • Kafai e kave a emails kise aofaki tino tokouke, fakatuu olotou tuatusi i loto ite pokisi ‘BCC’ (blind copy) iloa ote pokisi tela ‘To’. Ite faiga penei, ka seai se tino e lavea ne ia a igoa o niisi tino, kae kafai olotou tuatusi e too ki lima sese ka foliki te avanoaga o koe io me sose tino ke maua a phishing io me spam emails.
  • Pena foki, solo katoa a tuatusi o putukau mai mua i loto i email fakasolo, koi tuai o kave ki niisi tino io me tali koe.
  • Kafai koe e masalosalo ise email, e kafi ne koe o aasi kafai e isi i luga ise fakaputuga igoa o spam mo scam emails kola e isi ne putukau puipui internet totogi pela mo McAfee mo Symantec e fakatu i luga i olotou websites.
  • Te taulasiga o Microsoft mo niisi email e mai mo mea fakama spam pela me se tulaga masani. Fakamautinoa me tau mea e ola.
  • Te taulasiga o spam mo junk filters e mafai o fakamau ke mafai a email o maua mai koga fakatalitonugina, kae pono mai koga se fakatalitonugina.
  • Kafai ko fili a akauni o webmail pela mote gmail, Hotmail mo te Yahoo! Mail, fakamautinoa me ia koe e fili se tasi tela e aofia a spam filtering kae e tuku loa ke ola.
  • Te taulasiga o fakatokaga puipuiga internet e aofia te pono o spam. Fakamautinoa me i tau mea ko vaega fou kae e ola.

Onoono foki

Fakamatalaga o muna

Spam

e-mail fakaloiloi mai se pisinisi. E iloa foki pela me se junk e-mail.

Phishing

se faiga ke kaisoa iloga tela te kau amio masei e ave ne latou tino ki website masei ko te mea ke mafai o fakailoa olotou fakamatalaga totino pela mo username mo passwords.

.exe file

Executable file: fakaaoga ne polokalame o faulu kae fakatele iluga i computer.