A Pokotiaga
- Koe ne fakaloiloi ke fakaasi ou fakamatalaga totino o tali ki email, text, tusi alofa io me telefoni.
- Kaisoa io me ne maua mai tusitusiga i luga i pepa (pela mo talatupe mai faletupe, pili o au mea fakaaoga, lafoga fakafoki mai, tusifolau. Pepa fakateletele).
- Tufatufaga o fakamatalaga totino mo kaiga, taugasoa mo tino kola e iloa e fai me ia koe e talitonu kia latou.
- ‘Shoulder surfing’ – tino kola e onoono mai tou tua mai luga i ou tuauma ki tau computer io telefoni/tablet, io me i ATM.
Ko fakailoga
- Se maua ne koe pili io me ko sokotakiga – fakaasi mai me kati la se tino amio masei ko oti ne ave ne ia se fakatuatusiga fakatea mo fai pela me io koe.
- Maua mai se credit card kae ne seki fakatagi koe ki ei.
- Se talia tau credit card kae seai loa se pogai.
- Tali telefoni mai tino tae kaitalafu io me ko kampane ki mea seki togi ne koe.
- Mea seiloa ne koe e sae mai i tau talatupe.
- Ko fatoa galo loa io me kaisoa au kope taua pela mo passport io me pepa fakateletele.
- Kafai koe e ‘togi io me fakatau, e maua ne koe ne faitioga ki mea seki ave io me ne mea seki togi kola seiloa ne koe.
- E lavea ne koe mea ne togi i tau faletupe, credit card io me card i sitoa fakamatalaga mo mea kola seki oota ne koe.
- Ko se maua ne koe o login ki se site kae fakaaoga loa tau password masani (ona la te tino masei ko login pela me ko koe kae oti ne fuli ne ia).
Fakagataga
- Sa tufagina a fakamatalaga o tau akauni mo taugasoa, kāiga io mo nisi tino
- Manatua ko tau antivirus/antispyware software ke galue, kae ke galue fakalei kae fakafou faeloa.
- Kafai e mafai, fakatonu ke se aumai au pili mo talasene i pepa.
- Tuku fakalei ki se file au pepa taua, kae ‘katikatigina mea kola ko se manakogina – manakogina se mea kati pepa ke kati fakafeitu.
- Moa loa e ave ou fakamaalaga totino ma tali koe ki email, text, tusi io telefoni vagana e iloa tonu ne koe me ne aumai mai se koga e ‘lei
- Onoono faeloa ke moa se tino e onoono mai luga i ou tuauma manafai koe ko faulu ou fakamatalaga totino ki tau computer
Nea au mea ka fai manafai ko ooti ne kaisoa tou iloga
- Fai sau faiga fakavave ke fakafoliki te fakamasei a te tino kaisoa.
- Sokotaki ki so se website tela e pokotia o fakailoa i te fakalavelave.
- Kafai e mafai ne koe, login kae fuli tau password fakavave kae fakaaoga se password fui faitaugina.
- Kafai koe ko se maua o login, fesokotaki ki te website’s technical support department fakavave mo se fautuaga.
- Sili ki tau faletupe, sosaiete fakatutu mot e kampane credit card mo se fautuaga (pele, ke taofi tau akauni kae mai sau card fou, password mot e PINs). Lasiga e fakafoki au sene katoa ne galo ona ko koe seki fakatamala pela mua.
- Fuli tau password i nisi websites seiloa manafai foki ko oti ne fakaaoga ne tino.
- Kafai te fano ki se website e manakogina se fesili ‘funa, fuligina manafai e mafai ne ko eke moa toe tupu se fakalavelave.
- Aasi ou nisi fakamatalaga totino, pela mo fakatuatusiga, ke onoono fakalei me sao loa.
- Onoono ki nisi o au galuega, mea fakatau, mea ne togi i tou igoa kola seki fai ne koe, puke o sologina.
- Lipooti katoa pepa ne galo io me ne kaisoa (passports, pepa fakateletele, credit cards, chequebooks, etc) fakavave ki tino kola fakamaua pepa kona.
- Sa taumafai o fakaaoga se PIN ko oti ne fakaaoga ne tino.
- Aasi matagaluega sukesuke kaitalafu mo sose mea ne faulu se mautinoa, mo se fautuaga.
- Aaasi ke lavea mafai a meli e ave ki se sua koga ko faifaiga a te kau fakaloiloi o fakaloiloi tou fakatuatusiga.