Pokotiaga lasi e aofia i tau tamaliki mana fakataugasoa io me faipati ki tino seiloa ne ia kola e mafai o tautali kia latou, cyberbullying mai tino seiloa ne latou io me ko tino ko leva ne iloa ne latou, kae fakaloiloi ke download io me link ki mea fakaloiloi, kae fakaasi olotou kaisoa iloga mai fakamatalaga totino i profiles mo posts. Kae tiga te manatu me se mafai, tau tamaliki e mafai o fakasaunoa io me faipati mea se tau i sua tino, ilo te fai me ko ia e lamati ne tino.
Akoako tau tamaliki ke fa’eteete ite fai taugasoa kae fesokotaki fua mo tino kola e talitonu koe kiei kae iloa fakalei ne koe. Fai kia latou me ite fakaasi fakamatalaaga totino pela mo aso fanau, tuatusi o fale, igoa o manu tausi io me ko igoa o faiakoga e kafi o fai ke fakaaoga ne se tino ke pakia latou. Akoako kia latou ke se paki ki links io me download mai sites kola ne link latou kiei. Kae akoako kia latou ke fakaaoga fakalei passwords mo niisi fakamatalaaga o login. Se mea masani ko pages a tamaliki ke hack, olotou profiles ke fuli ona fua ke fakaosooso io me fakamasei, io me fai ne pati fakamae loto ke post ne se tino kae fakaloiloi tona igoa. Te mea nei e mafai o tupu kafai e tiaki te lotou computer io me kote mea faigaluega ke ola kae sasale keatea mai iei aunoa mote log off mai te site.
Te mea tafasili, fakamautinoa kia latou me se mea LEI ke mai kia koe io me kise tino matua e talitonu latou kiei kafai latou e isi se lagona mataku io me se tokagamalie ise mea ne lavea io me ne fai ite social networking site.
A fakamatalaaga katoa konei mai luga mo fautuaga e autu foki ki instant messaging services.
Konei nai fakamatalaaga ite Facebook mote Twitter, a social networking sites e lua konei.
Facebook kote site tafasili ite lauiloa i vaega tau social networking ite lalolagi nei. A fautuaga katoa mai lalo ite Social networking mote instant messaging e autu kiei kae aofia iei a fakasaunoa, tautali, scamming, posts masei, kaisoa iloga mote hacking. Faipati mo tau tamaliki i fesili konei:
- E iloa ne koe ou taugasoa?
- Koi e mafai o maua ne ia au mea e post i luga ite Facebook?
- Fai ke fakatonu loa ne koe au mea kola e faifakatasi online
- Tau profile e pefea ona foliga?
- E iloa ne koe o fakaaoga ‘Graph Search?’
- E iloa ne koe o fakatonutonu fuliga ote ‘Hidden from timeline’
- E fakaaoga ne koe pefea tau Friends lists?
- E iloa ne koe o fakaseai tau akauni?
Twitter se social networking site tela e fakaavanoa ki tino kola e fakaaoga ne latou ke kave kae faitau ne fekau foliki io me ne ‘tweets’. E siliga mote 500 miliona tino e fakaaoga ne latou ite lalolagi, kae se tasi ote 10 sites e lasi te asiasi ne tino, kae ko gasolo loa o lasi te fiafia kiei a tupulaga tuputupu. Mea taua e tau o onoono kiei mote fautua ki tamaliki ko fekau masei fakasaunoa, kae ke se paki ki links kola e mafai o isi ne mea masei iei. Ki katoaga o fakamatalaaga kite fakaaoga social networking sites, instant messaging mote chatrooms ke saogalemu koe, paki i konei.