Se tulaga gali manafai te puipuiga mea tau tekinoloti mo te fakatonutonu (parental software) – fakapaleni mo akoakoga fakatau ki tupulaga mote takitaki ite olaga tupu ake – e fakaasi iei tou alofa kia latou tela ka iloa ai ne latou o puipui latou mai mea tau tekinoloti ke nofo fiafia kae saogalemu.
Tau tamaliki e mafai o lasi atu tena iloa ia koe i mea tau cyberspace: fai ke iloa ne koe a mea kola e fiafia kiei tau tamaliki i luga ite internet (kae se fai ke fai funa mai ia latou). Sili kia latou ke fakaasi atu me fai pefea a mea online. Fai ke iloa ne koe o fai mea tau tekinoloti … se mea e gali kae fakafiafia. Au tamaliki e fai pela ia koe se tino valea ki tekinoloti, kae ko latou ka aava atu me ia koe ne fakamaumau ou taimi ke ‘catch up’ kia latou. Sukesukega ate Norton ne fai ite lalolagi, e fakaasi i tamaliki e manako olotou matua ke iloa ne latou a mea tau internet, kae e fiafia o faipati ki olotou matua kiei.
Kamata pefea
Te kilasi mo te loto nau ke gasolo o tutokotasi se mea tela e tasi te lagona ki tamaliki katoa. Mai tafa o mea konei, a latou e kesekese, putiakega mai olotou tupuga, koga nofo i olotou tafa mote uke o niisi vaega mea e pokotiaga. Tela la, matou e mafaufau me te ala lelei e kafi ne koe o fesoasoani ke tausi au tamaliki ke saogalemu online kote fakatoka ke iloa ne latou ki feitu e taugatonu mo olotou tausaga, kae se puli me seai ake foki se tino e iloa lei ne ia tau tama mai tafa o koe.
Kamata ki nai mea taua penei:
1. Puipui tou kaiga mai te digital world pela mote puipui o koe mai aso-taki-tasi o tou olaga – e aofia iei te fakamalosi o se mataku o fakatoka ne aofaga mo tulafono ma au tamaliki koi foliki iei. Konei la ne nai fesili kola e kafi o sili kia latou mai te kamataga, ko toe silisili iei kia latou ite olaga tupu ake o latou ona la ko maua foki ne mea fou ko fiafia latou kiei. Fakaaoga mo fai se auala kamata iei a lua faipatiga:
- Ne a mea au taugasoa e fai online?
- Ne a apps fou mo websites gali loa?
- E kafi o fakaasi mai mea loa kola e fiafia koe kiei?
- E iloa ne koe me sea te cyberbullying, kae kai isi aka loa ne tupu kia koe? Io me ko au taugasoa?
- Kai isi se mea ne lavea ne koe online kae poko kia koe te loto vaivai io me se lei ki tou loto?
2. Tofo ne koe ne nai tekinoloti kola e fiafia kiei tau tama. E kafi o sili koe ke fesoasoani kef ai sau Facebook (kafai siki ai sau page), io me tafao fakatasi i te tafaoga vitio.
3. Faipati mo au taugasoa, kaiga mo niisi matua ki luga i te puipuiga o olotou tamaliki mote auala e puipui ite lalolagi ote tekinoloti. Mai te fai penei e mafai koe o fakafetausuiaki a mea koulua e iloa io me mafai o fesoasoani atu foki kia latou.
4. Fakamautinoa me iloa ne koe o fakaaoga te parental controls i luga i computers, mobiles mo games consoles, privacy features i luga ite social networking sites, mote safety options i luga ite Google mo niisi search engines.
5. Sala ke iloa ne koe software kola e kafi o togi ne koe io me download ke tausi tamaliki ke saogalemu online, pela mote Norton Family, tela e fesoasoani ke monitor web activity kae taofi tamaliki mai te taumafai o solo websites ne asiasi latou kiei.
6. Tiga te fai pena, taumafai o se fakanaa ki luga i tekinoloti ke tausi tau tamaliki ke saogalemu mai mea online. Fakaaoga mo fesoasoani ke seti a limiti.
7. I te taimi e tupu ake iei tamaliki, taumafai ke iloa ne latou I mea tau online safety pela mote fakatapu ite paki ki luga I links i loto i emails io me ko instant messages, ke malosi a password fakaaoga saale mo te fakatapu te tamate te polokalame antivirus mote firewalls.
8. Faipati saale mo tau tamaliki ki luga i olotou faifaiga pena foki mo koe, online. Fakaasi kia latou me ia koe e malamalama ite taua ote tekinoloti kia latou kae faipati ki tulaga o ana penefiti katoa, kae sa manavase i mea kola pela mote responsible online behaviour, bullying mote pornography.
9. Niisi taimi tatou matua e tau o tuu ki tua kae masaua me pefea te foliki mo te matua o tou tamaliki kae sea te ‘mea lei’ mo tino foliki penei.